Večer, Narava, gore in ljudje: Triglav nam je vedno bolj svetinja in v največji popolnosti simbol slovenstva, je zapisal raziskovalec Johanes Frischauf
Zadnji teden avgusta je bila v Ribčevem Lazu proslava, minilo je že 230 let, odkar je bil ponos slovenstva, Triglav, prvič osvojen, ko so slavni in pogumni Bohinjci prišli s srčno voljo na njegov tempelj vladarske mogočnosti. Leta 1778, ko se je zgodil ta visokogorski alpinistični podvig, kot bi ga poimenovali danes, je to pomenilo pomemben pomnik na področju gorskega raziskovanja in osvajanja še neosvojenih gora oziroma vrhov. V mednarodnem merilu se je to zmagovito bohinjsko gorsko dejanje zgodilo osem let pred osvojitvijo evropske bele gore, Mont Blanca, 22 let pred zmagoslavjem na Velikem Kleku, Grossglocknerju, in šele 87 let po Triglavu so osvojili švicarsko-italijanski Matterhorn. Tudi mitološki grški Olimp je bil osvojen 135 kasneje.
Iz planinske zgodovine
V Bohinju je pred 30 leti Planinska zveza Slovenije postavila mogočno znamenje prvopristopnikom na Triglav. Ti možje najbolj neposredno sporočajo nam in svetu o mogočnosti, trdnosti in pomembnosti gorskih dejanj v preteklosti in sedanjosti slovenskega planinstva, alpinizma in gorništva. Ta spomenik štirim srčnim možem, delo akademskega kiparja Stojana Batiča, je bil slovesno odkrit 27. avgusta 1978 in predan v varovanje Planinskima društvoma Srednja vas in Bohinjska Bistrica.
Ob tem se je dobro še posebej spomniti, da je bil deviški vzpon na Triglav kljub gorskim težavnostim opravljen predvsem po zaslugi barona Žige Zoisa, ki je bil mecen in pobudnik tega raziskovalnega vzpona. Z Valentinom Vodnikom sta skupaj ustvarila hotenje in željo, da bi bil vrh Triglava čim prej osvojen. To se je zgodilo 26. avgusta 1778, ko so na vrhu Triglava prvopristopniki vklesali začetnice cesarja Jožefa II., Žige Zoisa in takratnih veljakov: Baltezarja Hacqueta, Jožefa Stefančiča in Kristjana Novaka ter na koncu še začetnice prvopristopnikov: Lovrenca Willonitzerja, Štefana Rožiča, Matije Kosa in Luke Korošca. Ohranilo se je tudi sporočilo, da so prišli na vrh po severovzhodnem razu. Večni sneg, podaljšek triglavskega ledenika, je takrat segal skoraj do višine Malega Triglava. Za uspešni vzpon so prejeli nagrado barona Žige Zoisa v vrednosti šest goldinarjev. Tako se je zgodil prvi registrirani vzpon na vrh Triglava.
Franci Ekar, predsednik PZS: "Triglav je bil skozi čas, v takih in drugačnih vremenskih razmerah, vedno priča vsem dogodkom, predvsem lepim doživetjem in veselju. Brez njegove vednosti se na Slovenskem ni zgodilo, zaznamovalo ali proslavljalo skoraj nič pomembnega. Linhart je boga severnih Slovanov postavil v Julijske Alpe. Tako je povečal in požlahtnil domoljubno mišljenje z božansko personifikacijo takrat spoznanih in občutenih planinskih vrednot. Zois vabi Vodnika v triglavsko pogorje. Prešeren se ni nikoli povsem izdal ne izpovedal o doživetjih ob pogledih na Triglav ali ob doživljanju strme šumeče Savice; tudi ob obiskovanju doline Vrat je ostajal zaprt in molčeč. Po Trstenjaku je bil Triglav sončno božanstvo. Ko Aljaž podari kupljeni svet vrh Triglava in Slovenskemu planinskemu društvu, se znamenitemu raziskovalcu Johanesu Frischaufu, izjemnemu ljubitelju slovenstva in gora, zapiše: "Sedaj Slovenci smejo biti ponosni na svoje slovenske planinske uspehe, ki so jih Slovenci sami dosegli. Slovensko planinsko društvo ima v svoji posesti Triglav, da, celo Savinjske Alpe, Slovenci naj krepko napredujejo, kakor so začeli, in naj vedno težijo po najvišjem smotru, Triglav pa v vsej mogočnosti še vedno bolj ostaja gospodar zemlje, zraka in morja, torej tudi življenja in upanja. Predvsem pa nam je Triglav vedno bolj kot svetinja in v največji popolnosti simbol slovenstva.""
Tudi v planinstvu, ali pa tu še posebej, velja, da je preteklost podlaga in temelj za ustvarjanje sedanjosti in prihodnosti. Brez trdnih in zdravih tradicionalnih temeljev ni zanesljive prihodnosti. Zato je še kako pomembno, da z vsem srcem, skrbnostjo in spoštovanjem negujemo spomin na to.
V nadaljevanju je Ekar poudaril, da bo Slovenski planinski muzej v Mojstrani pomemben tudi za hrambo doživetij in spominov, povezanih s Triglavom, 230 let po osvojitvi te mogočne najvišje gore Julijskih Alp. Ta se je zgodila, ko so se srečali pravi ljudje z enakimi hotenji in voljo ob pravem času na pravem mestu.
Najpopolnejši simbol
"Vrh slovenstva postaja vse bolj trden pa tudi sodoben arhetip in vse popolnejši simbol. Mitologija o Triglavu se nadaljuje, krona Triglava ima mesto povsod: v državnem grbu slovenske samostojnosti, nekdanjem republiškem grbu iz jugoslovanske skupnosti; tudi slovenski narodnoosvobodilni boj si je izbral pokrivala triglavke; In tudi v znaku OF je upodobljen Triglav. Triglavske strmine in vertikale so obiskovali, jih obiskujejo, se jih spominjajo: preprosti slovenski ljudje, delavci, kmetje, in vedno zvesti goram srčni planinci, državniki, politiki, kardinali, škofje in župniki, športniki, olimpijski zmagovalci.
Triglav kot križišče slovanskih, germanskih in slovenskih vetrov postaja križišče mednarodnih prijateljevanj, druženj in v sproščeni Evropi postaja simbol razpoznavnosti, trdnosti, tovarištva in prijateljevanja. In tako Triglav krepi in pooseblja korenine slovenstva. Prav bi bilo, tako kot je zapisal dr. Julius Kugy, da bi Slovenci utemeljeno potrebovali popolno zgodovino o Triglavu od prvih slovanskih triglavskih božanstev do zgodovinskih dogodkov, ki Triglava niso nikdar obšli.
Letos, ko ta spomin na prvi vzpon na vrh slovenstva praznujemo in častimo ob 230-letnici, je to prvo leto, ko po državah evropske skupnosti pa tudi gorstvih Evrope potujemo neovirano, sproščeno, brez potnih listov, povsem domače, to je izjemna vrednota, ki si jo je človek vedno želel. Na proslavo smo povabili tudi prijatelje iz sosednjih planinskih društev Avstrije, Italije, s katerimi aktivno in tradicionalno sodelujemo na delovnih planinskih srečanjih na območju treh dežel - Furlanije - Julijske krajine, avstrijske Koroške in Slovenije. Povabili smo prijatelje članice iz združenja CAA, to je iz planinskih zvez, iz osmih alpskih držav EU. Tudi na institucijo Alpsko konvencijo in CIPRO nismo pozabili. Prav tako so nam dragi župani iz katastrskih občin, katerih stičišče je na vrhu Triglava: Dovje, Studor, Zgornje Gorje in Trenta," je dejal Franci Ekar.
Urška Šprogar