Žurnal 24, Gneča na Uluruju:"Skalo" Ayers Rock oziroma Uluru sredi avstralske pustinje vsako leto obišče skoraj pol milijona ljudi. In do pred kratkim se jih je skoraj polovica povzpela na vrh vzpetine.
"Če smo prišli tako daleč, bomo šli tudi na vrh," se brani veliko tistih, ki se povzpnejo na vrh. © iStockphoto
Poleg Velikega koralnega grebena najbrž najbolj prepoznavna avstralska naravna znamenitost se dviga 348 metrov nad okolico (nadmorska višina vrha je sicer 863 metrov) in je pod upravo narodnega parka Kaja Tjuta. A za prave "skrbnike" vzpetine iz peščenjaka se imajo aboridžini, avstralski staroselci, ki jim ni všeč, da se "tujci" vzpenjajo na goro, saj se med drugim steza, ki vodi na vrh, križa z njihovo sveto potjo v t. i. sanjskem času.
Staroselci proti turistom
Da staroselci, ki jim je avstralska vlada pravice do Uluruja priznala pred 23 leti, res nočejo, da drugi plezajo na vrh, pričajo tudi opozorilne table, ki so jih postavili pod Uluru: "Naš Zakon nas uči, kako se obnašati. Prosimo vas, da spoštujete naš Zakon in ne plezate na Uluru." To, čemur turisti pravijo enourni "vzpon" (ob pomoci "zajle", ki so jo postavili leta 1964) je namreč pomemben del zgodovine in mitologije staroselcev, ki opominjajo še, da je vzpon nevaren in da je "preveč ljudi umrlo med potjo na vrh ali pa se poškodovalo". Odkar ljudje množicno prihajajo k "skali", naj bi življenje izgubilo več kot 35 ljudi - hoja je težavna, saj je teren strm in spolzek, temperature pa so poleti zastrašujoče visoke. Kadar na vrhu pihajo zelo močni vetrovi, plezanje prepovejo.
Prošnje staroselcev niso čisto zaman - zdaj naj bi na vrh lezla le še tretjina obiskovalcev, plezati ali ne plezati pa ostaja osebna odločitev. Dokler ga ne bodo prepovedali kar z zakonom, pravijo avstralski staroselci, ki jih motijo tudi fotoaparati turistov - nekatere dele gore, ki so povezani z njihovimi verovanji, prepovedujejo fotografirati.
Vlada je ukrepala
Turistična infrastruktura je pod Uluru, od leta 1987 na spisku Unescove svetovne dedišcine, "vdrla" v petdesetih letih prejšnjega stoletja - kmalu so se pokazali škodljivi učinki na okolje in vse bolj nezadovoljni so postajali aboridžini. V zgodnjih sedemdesetih so se Avstralci odločili, da izpod "skale" umaknejo vse turistom namenjene nastanitvene objekte, ki so zdaj predvsem v bližini 15 kilometrov oddaljenega letališča Yulara. Kasneje so zaprli tudi kamp in motel, do najbližjega večjega mesta, Alice Springsa, pa je po cesti dolgih 450 kilometrov.
www.zurnal24.si