Vrnitev brkatega sera (Gypaetus barbatus) v njegovo staro domovino Alpe
Projekt brkati ser
V Alpe se je vrnil »kostolomec«
V prejšnjih dneh je sneg pobelil avstrijske Alpe. V takšnih razmerah sta se v osrčju narodnega parka Visoke Ture »rodila« dva mlada brkata sera. Ptica se namreč rodi trikrat: prvič, ko samica znese jajce, drugič, ko se mladič zvali, in tretjič, ko poleti. Doraja in Escalero, kakor so poimenovali mlada sera, sta čakala na tretje rojstvo na skalni polici ostenja v bližini ceste na Veliki Klek. Tja so ju pred dobrimi štirimi tedni pod pokroviteljstvom WWF in avstrijske Loterije namestili avstrijski ekologi. V Alpe se je po stotih letih vrnila njihova največja ptica.
Vrnitev brkatega sera (Gypaetus barbatus) v njegovo staro domovino Alpe je eden najuspešnejših projektov reintrodukcije, ki potekajo po svetu. V avstrijskih, švicarskih, francoskih in italijanskih Alpah so v devetnajstih letih, kolikor časa že traja ta projekt, izpustili v naravo več kakor 130 brkatih serov. Vsi so bili vzrejeni v ujetništvu, na Dunaju pa je osrednji center za to. Zamisel o reintrodukciji teh ptic se je porajala po prvem uspešnem gnezdenju sera v ujetništvu v alpskem živalskem vrtu v Innsbrucku leta 1973; odrasle sere, ki so jih potrebovali za razmnoževanje, so zbrali po živalskih vrtovih po vsej Evropi. Prve tri mlade sere so izpustili trinajst let pozneje, leta 1986.
Tri metre čez krila
Brkati ser je s skoraj trimetrskim razponom čez peruti in velikostjo do 1,1 metra največja ujeda v Alpah in Evropi. Je eden izmed štirih jastrebov starega sveta in zadnji člen v prehranjevalni verigi. Ko preostali trije jastrebi, rjavi, beloglavi in egiptovski, opravijo svoje, pride, grobo rečeno, na vrsto brkati ser. Prehranjuje se v glavnem s kostmi oziroma kostnim mozgom in mrhovino. Večje kosti ponese pod nebo in jih iz višave vrže na skalnata tla. Razbite kose nato preprosto pogoltne. Zaradi načina prehrane se ga je oprijel sinonim kostolomec – kosti predstavljajo kar 80 odstotkov njegove prehrane.
Na južnih evropskih območjih, kakršni sta Makedonija in Grčija, se z enakim načinom kakor večjih kosti loti tudi želv – ponese jih pod nebo in odvrže na skalnata tla, da se raztreščijo. Sicer pa za lov živega plena ni usposobljen. Njegovi kremplji so prilagojeni za prijetje in nošnjo kosti, dračja in podobnega, ne pa za ubijanje kakor recimo pri planinskem orlu.
V 19. stoletju se je začelo eno najmračnejših iztrebljanj neke živalske vrste. Brkatega sera ali kostolomca so označili za nevarno pošast. Obtoževali so ga, da dela škodo domači drobnici in celo pobija otroke, za povrh so navrgli škodo med gamsi. Človek ga je začel sistematično iztrebljati, najbolj uspešno s puško, pastmi in strupom. Tedanje oblasti so spodbujale to početje z denarnimi nagradami za vsakega ubitega sera. Vrsta brkati ser je zaradi človekovega preganjanja izumrla, nebo nad Alpami je ostalo prazno. Ujeda je v Evropi preživela le na nekaj izoliranih območjih: v Pirenejih, na Korziki, Kreti in ponekod na Balkanu. Njena evropska populacija je zdaj ocenjena na okrog 130 parov.
Videz brkatega sera je za širšo javnost morda resda nekoliko zlovešč. Ta neverjetna ujeda ima peruti in rep sajasto črne barve, trup, vrat in glava pa so živo rumenkasto-oranžne barve. Rumenkasto oko je rdeče obrobljeno. Ob kljunu ima ser črne »brke«, po katerih je dobil ime brkati. V zraku je videti kakor velikanski sokol. Zaradi videza so ga ponekod imeli za sveto ptico (Makedonija), drugje pa za zlobnega zmaja, ki odnaša otroke (v alpskih deželah).
Le malo mladičev
Pri iskanju hrane brkati ser prejadra obsežna območja. Življenjski prostor para brkatega sera se po ugotovitvah avstrijskih ekologov razprostira od tristo do celo petsto kvadratnih kilometrov. Par, ki živi v dosmrtni skupnosti, decembra ali januarja znese eno do dve jajci. Valjenje traja 54 dni. Mladiča ostaneta v gnezdu približno štiri mesece, preživi pa praviloma le prvorojeni ser. Spolno zrelost doseže v šestem letu starosti.
V strokovni literaturi zaman iščemo nedvoumni podatek, da je brkati ser nekoč naseljeval Slovenijo. Vendar pa tuji strokovnjaki pri prikazu njegovega nekdanjega življenjskega prostora Slovenije ne izpuščajo – označena je kot njegova nekdanja domovina. Morda je bil ser na Slovenskem iztrebljen tako zgodaj, da danes ni dokumentiranih dokazov o njegovem obstoju na naših tleh. In zakaj tuji strokovnjaki uvrščajo sera med nekdanje prebivalce Slovenije?
Brkati ser je nekoč živel severno, zahodno in južno od današnjega slovenskega ozemlja. Logično sklepanje pritrjuje tezi, da med navedenimi območji ni bilo praznega prostora, ampak je tudi v slovenskem delu Julijskih Alp in drugih predelih zagotovo živel tudi brkati ser. Ta veličastna ujeda je na območju nekdanje Jugoslavije živela še pred dvema desetletjema. V južnem delu Makedonije je bilo zadnje znano gnezdenje brkatega sera ugotovljeno pred natanko dvajsetimi leti. »Moje sanje so se uresničile. Našel sem gnezdo brkatega sera, v katerem je bil mladi ser, star šest do sedem tednov,« se je veselil Bratislav Grubač, ki je našel gnezdo v Peklenskem kanjonu.
Ornitolog Grubač je bil tedaj skupaj s svojo ekipo priča žalostnega propada tedaj zadnjega znanega para brkatega sera v Jugoslaviji. Valeča ptica je bila najverjetneje žrtev zastrupitve – po štirih dneh ležanja v gnezdu je zgrmela z njega in padla v grmovje pod ostenje. Ekipa ornitologov jo je našla še živo. Odpeljali so jo v Skopje, a je po nekaj dneh poginila.
Stoletje po iztrebitvi brkatega sera v Alpah (na Avstrijskem je bilo zabeleženo zadnje znano gnezdenje leta 1880) je v nekdanji Jugoslaviji oziroma predvsem Makedoniji še gnezdila naravna populacija brkatega sera. Kakšna je bila njihova usoda, ni znano. Dejstvo pa je, da je iztrebljanje zadnjih brkatih serov na območju nekdanje Jugoslavije potekalo ravno tedaj, ko so se štiri alpske države odločile izvesti projekt ponovne naselitve te ujede na območje, kjer je nekoč že živela, a jo je iztrebil človek.
Slovenija (še) ne sodeluje
Cilj naseljevanja brkatih serov v Alpah je vzpostaviti populacijo, ki bo živela in se razmnoževala brez človekove pomoči. Par brkatih serov je prvič gnezdil leta 1997 v francoskih Savojskih Alpah, v zadnjih osmih letih pa je osem parov brkatih serov v prosti naravi vzredilo dvajset mladih serov. To je prvi cilj. Drugi, ki bo nemara trajal še dlje kakor samo naseljevanje, pa je vzpostaviti porušeno naravno ravnotežje v Alpah. Slovenija pri projektu brkati ser (še) ne sodeluje, čeprav je pisan na kožo Triglavskega narodnega parka.
Viktor Luskovec
