Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Dobrodošli v jesen, za zdaj le meteorološko, pa vendarle! Če jeseni ni kam dajati, spomladi ni kje jemati, pravi ena od jesenskih ljudskih modrosti in kaže na to, da je prav ta letni čas najbogatejši. Seveda za tiste, ki so pridno sejali in med letom tudi marljivo obdelovali.
| |
 |
|
| |
(Foto: Miha Pavšek) |
|
Večina pa nas je takih, ki imamo s tovrstnimi pridelki opraviti le še pri najbližjem zelenem, rdečem, modrem ali ne vem še vse kakšnem sosedu, ki nam jih ponuja po najnižjih cenah. A kaj, ko tudi te stalno rastejo, tudi zaradi podnebnih sprememb! Pšenice je menda letos dovolj, a ne bo noben pek spustil lani v višave dvignjenih cen kruha. Tega je očitno še dovolj, zdaj so tako ali tako glavne "igre". Že čez nekaj tednov bomo namreč lahko glasovali za "pridelke" z omejenim rokom uporabe, natančneje štiriletnim. Nekateri med njimi so celo tako spretni, da so si pridelali rok uporabe brez omejitve, saj so na volilni prodajni polici že v drugo, v tretje in tako naprej. Vse bolj, ko se bližajo dnevi odločitve, tem bolj se zdi, da je letošnja izbira precej pičla. Kot če bi imeli vremensko izbiro med tem, ali bo deževalo stalno in bolj narahlo ali pa v presledkih in nekoliko močneje.
Zrak nad nami - zračna masa
Očitno nas bodo letošnje volitve pripeljale z dežja pod kap. Začetek šolskega leta je že v znamenju fena, seveda na severni strani Alp, kar pomeni, da bo pri nas več oblakov in padavin na zahodu oziroma jugozahodu, predvsem vzdolž tamkajšnjih hribovitih in goratih pregrad. Jugozahodnik je namreč precej vlažen, res pa je, da se na poti prek osrednje Slovenije proti vzhodni in severovzhodni že precej posuši. Za babje poletje je še nekaj časa, v tolažbo nam ostane le dejstvo, da nas prihodnji teden dni še ne bo doletela prva prava jesenska ohladitev s pobeljenimi vršaci. Zrak nad nami bo sorazmerno topel, a kar vlažen. Pomnimo: zračna masa je gmota zraka, ki dlje časa vztraja nad razmeroma enotno pokrajinsko podlago (pomembni so oblike površja, rastje, nadmorska višina, vodne površine…) in se navzame toplotnih in vlažnostnih lastnosti podlage. Za lažje razumevanje vremena razlikujemo več vrst zračnih mas. Po izvoru jih delimo na celinske in morske, po geografski širini pa na ekvatorialne, tropske, polarne in arktične. Za naše območje najbolj značilne zračne mase, to so tiste, ki dajejo najbolj značilen pečat vremenskemu dogajanju nad Slovenijo, so štiri.
Vremensko gostovanje
Prve so polarne celinske in nastajajo nad severno Evrazijo. So hladne in suhe, pogosto pridejo do nas s sibirskim anticiklonom oziroma območjem visokega zračnega tlaka. Nanje prisegajo smučarji in drsalci, saj prinašajo predvsem mrzlo in včasih tudi vetrovno vreme. Naslednje zračne mase so polarne morske in se izoblikujejo nad severnim Atlantskim oceanom, pogosto kot islandski ciklon oziroma območje nizkega zračnega tlaka. Prinašajo vlago, hlad in tudi vetrove; značilne so pri enakomernih, dlje časa trajajočih temperaturah. Pozimi ublažijo predhoden mraz, če nas dosežejo poleti, pa je lahko nevihtno. Tretje so tropske morske in nastajajo nad subtropskim delom Atlantskega oceana (znana barična tvorba je azorski anticiklon), zato so tople in vlažne. Poleti je vroče in soparno, občasno tudi z nevihtami, pozimi pa je sončno in toplo s temperaturnim obratom, ki prinaša dolinam in kotlinam meglo. Zadnje od temeljnih zračnih mas so tropske celinske in nastajajo nad Saharo. So suhe in zelo tople, pogosto pridejo z njimi tudi oblaki prahu. Poleti nam zagotavljajo sončno in vroče vreme, njihov zimski prihod pa nam prinese odjugo.
Miha Pavšek