Večer, Potovanja: Na Mariborskem Pohorju se poletje že približuje zimi. Mislimo na število turističnih nočitev. Do prave zime pa tudi ni več daleč.
V alpskih turističnih centrih po Evropi že dolgo velja, da je poletna turistična sezona boljša od zimske. Ne toliko zaradi obiska in števila nočitev, bolj po izkupičku, ker so pač stroški obratovanja poleti nižji. Pri nas v večini še ni tako, so pa nekateri centri že zelo blizu, saj se obisk v zadnjih letih povečuje.
Tako je tudi na Mariborskem Pohorju, pravi Bojan Gerič, vodja gostinstva in turizma v Športnem centru Pohorje:
"Še pred petimi, šestimi leti je bilo razmerje med zimsko in letno sezono 9 proti 1. V štirih zimskih mesecih smo ustvarili bistveno več nočitev in prihodka kot v vseh ostalih osmih skupaj. Takrat smo rekli, da bomo zadovoljni, ko bo razmerje izenačeno, in postopoma se temu cilju bližamo.
Letos januarja smo imeli nekaj več kot 14 tisoč nočitev, februarja nekaj več kot 12 tisoč, za marec smo načrtovali 9 tisoč nočitev, zaradi slabega vremena pa jih je bilo le dobrih 3 tisoč. Uspeh zimske sezone je vedno odvisen od obiska v marcu, ta pa seveda od vremena. Kakorkoli, pozimi imamo okoli 30 do 35 tisoč nočitev, pomembno pa je, da sedaj v poletni sezoni, natančneje v ostalih osmih mesecih v letu, ustvarimo že okoli 25 tisoč nočitev."
Kaj pa vaši gostje poleti počnejo na Pohorju?
"Prepoznavnost Pohorja se, predvsem s športnim turizmom in raznimi oblikami izobraževanja, postopoma izboljšuje. Za primer: jezikovna šola Berlitz je poleti dva meseca pri nas. Pred tremi leti so začeli s 160 otroki v sezoni, danes jih je več kot 500. Pomembni so tudi seminarji, predvsem v bolj mrtvih mesecih.
Med turizmom, ki je povezan s športom, pa je na prvem mestu nogomet. Gre za ekipe, ki pridejo na priprave, med njimi pa so poklicna moštva pa tudi otroške ekipe.
Kolesarjenje je na drugem mestu. Postali smo prepoznavni, saj k nam prihajajo trenirat ekipe iz Rusije, Ukrajine, Madžarske in še nekateri drugi. Za te preurejamo vas Martin tako, da bodo imeli vse, kar potrebujejo: kolesarnico, prostor za popravila, pa tudi prilagojeno hrano. Hkrati lahko gostimo do 60 kolesarjev.
Zanimivi gostje so tudi Izraelci. Res smo morali ponudbo nekoliko prilagoditi, so pa gostje, ki so stalni in se radi vračajo, ker se počutijo prijetno in varno. Letos bodo imeli okoli 2000 nočitev.
Kakorkoli, poletje na Pohorju je vedno bolj zanimivo in že primerjava med lanskima julijem ter avgustom in letošnjima kaže, da se splača vlagati v razvoj poletnega turizma pri nas. Letos bomo v teh dveh mesecih imeli skoraj tretjino več nočitev kot lani - okoli 11 tisoč jih bo."
Velja, da je danes najtežje izdelke prodati. Kako vi pridobivate goste?
"Razvijamo predvsem svoje trženje in skušamo uveljaviti blagovno znamko Pohorje.
Sejmi za nas niso najboljša oblika trženja, ne moremo pa se tudi zanesti na agencije. Poleti nimamo niti enega agencijskega gosta."
V turizmu nihče ni sam. Uspeh je vedno odvisen še od drugih. Ali sodelujete z njimi?
"Kope in Ribnica so tako ali tako v našem sistemu, želimo pa se še močneje povezati z Roglo ter skupaj z njimi uveljaviti blagovno znamko Pohorje. Letos smo zaposlili sodelavca, ki se bo ukvarjal samo s kolesarskim turizmom na Pohorju. Združili naj bi ponudbo in prodajo tega turističnega izdelka in skupaj nastopili tudi na specializiranih sejmih. Menim, da imamo na tem področju izredne možnosti razvoja, še posebej, če v ponudbo vključimo še kraje ob Dravi vse do Ptuja. Podobno je s pohodništvom in še čim. To so deli ponudbe, ki bi jih morali bolj povezati in skupaj tako priti do večje prepoznavnosti.
Dobra reklama za naš turizem in Maribor so športne prireditve. Pa ne mislim samo na Zlato lisico. Vsaka športna prireditev ponese glas o Mariboru in Pohorju po svetu, zato bi po mojem mnenju morala občina dodatno podpreti vsak športni kolektiv, ki pripravi tekmovanje in s tem poveča število nočitev. Na primer: lahko bi klubom, ki pripravijo tekmovanje in s tem omogočijo 300 dodatnih nočitev, občina dodala 10 evrov za vsako nočitev. Tako bi klubi prišli do dodatnega denarja za dejavnost in tekmovanja in vsi bi imeli nekaj od tega. Letos spomladi smo imeli v gosteh tekmovalce, ki so naredili 1000 nočitev. Lahko si predstavljate, koliko truda je treba vložiti, da na trgu prodaš toliko nočitev. Ko so razni športni turnirji, je cel Maribor poln.
Imamo Pohorje, Dravo, mesto z dobro športno infrastrukturo, številne športne klube, veliko sposobnih organizatorjev prireditev in vse druge pogoje, da bi lahko načrtno razvijali športni turizem. Prepričan sem, da bi lahko na ta način v kratkem času povečali število nočitev za 30 do 50 tisoč. Denar, ki bi ga vložili v to, bi se zelo hitro povrnil.
Mi skušamo organizatorjem pomagati po svojih močeh, treba pa bo še več sodelovanja vseh.
Včasih nam kdo očita, da se obnašamo kot monopolisti. Že pred 15 leti smo hoteli narediti nekakšno interesno združenje na Pohorju. Nekaj časa smo se trudili, potem pa obupali, ker so nam nekateri mali ponudniki očitali, da smo jih hoteli zapeljati. Morali bi razumeti, da bodo veliki vedno skušali "izkoristiti" male, vendar tako, da bi imeli vsi korist od tega. Če rečem drugače, vsi bi imeli več gostov. Kljub vsemu dobro sodelujemo, lahko pa bi še bolje, predvsem pri oblikovanju skupne ponudbe. Takšen dober primer je oblikovanje skupne ponudbe pod imenom Gorski wellness center Pohorje.
Drugi primer je naše nogometno igrišče. Na njem lahko vadijo vsi. Samo združitev dobrega hotela, kot je Habakuk, in dobrega vadbenega igrišča pa je omogočila, da so bili na pripravah nogometaši Hajduka, Crvene zvezde in še kdo."
Poleti so stroški obratovanja precej nižji kot pozimi. Ali to pomeni, da je zaslužek zato toliko večji?
"Da in ne. Če bi upoštevali samo hotelske zmogljivosti, je odgovor da, v celoti za naše podjetje pa ne. Upoštevati moramo, da pozimi skoraj vsakemu gostu prodamo še smučarsko vozovnico in po naših izkušnjah je tudi ostala potrošnja večja. Res zaračunamo tudi uporabo nogometnega igrišča ali pa dvorano za seminarje, zelo pa se moramo potruditi, da prodamo še kakšen najem kolesa, obisk adrenalinskega parka ali pa letnega sankališča."
Kaj pa bo s hotelom na Arehu?
"Želimo ga obnoviti, natančneje zgraditi na novo. Težava je, da so izračuni pokazali, da se samo od zime ne da preživeti, na Arehu pa ni takšne dodatne ponudbe kot na Bellevueju. Razmišljamo sicer o tem, da bi skušali oblikovati poletno ponudbo samo na osnovi bogate narave, miru, tišine, vendar je takšno ponudbo še vedno težko prodati na trgu. Druga možnost bi morda bila zelo poceni - hotel, ki je namenjen predvsem mladim. Nismo se še odločili, kaj narediti, gotovo pa prihodnje leto še ne bo urejen, ker moramo najprej končati druge naložbe."
Za nekatere naložbe ste dobili tudi evropski denar.
"Ta pomoč je velik izziv, ampak tudi nevarnost. Dobiš 20 ali 30 odstotkov, ostalo moraš zagotoviti sam, seveda pa tudi dobro poslovanje. Ključ je v dobrem programu, tega pa ni brez ustrezne infrastrukture."
Na katere tuje trge pa v prihodnosti najbolj računate?
Med našimi gosti je 60 odstotkov tujcev. Od teh je okoli polovica Hrvatov, sledijo pa jim Madžari in drugi. Zato bomo še naprej zelo resno delali na Hrvaškem, Madžarskem in tudi v Srbiji. Z novo avtocesto v Prekmurju se nam je recimo Budimpešta zelo približala. Veseli me, da nam je kljub vsemu uspelo prebuditi poletje, tudi za letošnji september in oktober dobro kaže."
Dolgo se že govori o golf igrišču pod Pohorjem. Ali se boste lotili tudi tega?
"Sami ne. Če zgradimo eno nogometno igrišče, bomo od tega imeli mnogo več kot od golf igrišča, pa še naložba je mnogo manjša. To ne pomeni, da si ga ne želimo, pomeni samo, da ga sami ne moremo zgraditi. Morda bomo naredili kaj manjšega."
Božo Zorko