Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Žrd

MOJA GORSKA POT SKOZI ČAS - seznam gora, planinskih koč, bivakov ... s prvimi pristopi, razvrščenimi po nazivu, nadmorski višini, dnevu obiska in času pristopa
========== Arhiv: Bohinj ==========

Žrd (Monte Sart) Žrd (Monte sart, 2324 m)
Sedlo Bela peč, 2005 m Cuel Scav, Poliški Špik
ponedeljek, 1. september 2008, ob 12:42, Janez Pikon, ogledov: 3439

Žrd - Monte SartJanez Pikon: Po Jezerski dolini in Sella Nevea višje do planinske koče Celso Gilberti in sedla Bela Peč, z dolgim prečenjem na sedlo Peravo mimo bivaka Elio Marussich med dolini Rezije in Reklanice na Žrd (Monte Sart), markantno goro z dolgim in lepim grebenom.

Žrd (Monte Sart, 2324 m) je lepo oblikovana gora, na kateri doseže greben, ki loči dolini Rezije in Reklanice, svojo najvišjo točko. Na severno stran je prepadna z visoko steno, ta je precej razbrzdana in spodaj močno poraščena. Nad dolino Rezije je manj strma, vendar prav tako visoka in po večini travnata, kar se je dalo opaziti z dolgega grebena, te in sosednjih vrhov, kamor smo se ob vračanju povzpeli.

Poliški Špik (Montaž), Žrd (Monte Sart), Cuel Sclav, Poliški Špik (Montaž)

Gora Žrd je po razmeroma dolgem grebenu lahko dostopna, čeprav se je potrebno včasih izogniti visokim skalnatim oviram. Od planinske koče Celso Gilberti se povzpnemo na sedlo Bele Peči 2005 m, kjer so še danes vidni ruševine vojaškega objekta. Po mulatjeri nadaljujemo proti zahodu, ki je speljana nad globokimi kraškimi vrtačami, med prečenjem nekaj strmih grap, dosežemo odcep Julija, ki vodi na Kanin.

Bela Peč, Prestreljenik, Koča Celso Gilberti, Bela Peč, Prestreljenik

Mi nadaljujemo desno in nižje, vendar se zopet v enakomernem vzponu dvignemo na sedlo Peravo z urejenim bivakom Elio Marussich. Na sedlu je več poti, mi nadaljujemo po 'ta visoki Rosojanski poti'. Zopet se malo dvignemo, nato pa vodoravno prečimo pobočje Vrha Grubija (Pico di Grubio, 2240 m), do Škrbine v Senožečah, kjer zapustimo mulatjero in začnemo grebenski vzpon na goro Žrd. Po precej dolgem grebenu in treh manjših vrhov po travnatem in včasih tudi precej razdrapanem terenu dosežemo vrh gore.

Nekaj meglic se podi v okolici sosednjih gora, kljub dobri vidljivosti na grebenu z južne strani že silijo manjše meglice tudi na Žrd. Po daljšem odmoru se začnemo vračati po grebenu do sedla, kjer se ločimo v dve skupini, z manjšo skupino se vzpnemo na goro Pico di Grubio, 2240 metrov, in na sedlo Peravo z bivakom, ter se vrnemo na sedlo pod Belo Pečjo. Povzpnemo se na razgledno goro Bela Peč 2146 m (za vzpon smo se odločili zjutraj) in vrnemo do planiske koče Celso Gilberti in nazaj v dolino.

Janez Pikon

Oznake: FOT

Komentiraj (2):

Igor Zlodej, četrtek, 4. september 2008, ob 09:12

Vem, da se bo spet kdo obesil na to pripombo, ampak.."Rabeljsko dolino" bi jaz poimenoval Jezersko dolino in tiste ostanke starejše koče na sedlu Bela peč bi poimenoval ruševine vojaškega objekta, kar dejansko tudi so. Tudi 1000 metrske stene Žrd nima, bi bila prehuda konkurenca recimo Triglavski, Kanjavčevi ali pa recimo Loški steni, gre bolj za strmo pobočje, ki pa je vsekakor zanimivo, še posebej, če se nanjo odpravimo po poti iz Tamaroza.

Marko Kern, četrtek, 4. september 2008, ob 15:22

Višina, strmina in poraščenost (tudi težavnost) S stene Žrda sta kar primerljivi z Loško steno, le da se glede horizontalne obsežnosti Žrd pač enostavno skrije. Buscaini recimo navaja Comicijevo smer čez S steno, 1100 m. Sam sem na vrh 'plezal' v okviru S grebena, prav tako 1100 m.

Bolj zanimiv je slikovit vrh na sliki, ki ga avtor označi za Punta Rop. Ta vrh je dejansko Cuel Sclav (Col Sclav, 2154 m), ki pa nima slovenskega imena (vsaj jaz ga nikjer še nisem zasledil - če upam prevajati furlanščino, bi morda lahko šlo s Slovanski grič). Punta Rop je izrazita rama pod vršno steno (vzhodnega vrha) Žrda in je visoka malo manj kot 2000 m.

eXTReMe Tracker