Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kresal: Za uspešen razplet reševanja zaslužen Tomaž Humar

Delo.si: Miškovič se dobro počuti, Kozjeka ne iščejo več

Ljubljana/Islamabad - Alpinista Pavleta Kozjeka, pogrešanega po nesreči na himalajski gori Mustagh Tower, kljub več preletom pobočja danes niso našli, kraj, kjer so včeraj našli del njegove opreme, pa je prekrilo še nekaj plazov. Kot je dejal načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva Tone Škarja, ni več možnosti, da bi ga našli, zato je akcija končana.

"Nobene možnosti ni, da bi ga našli. Naredili so še deset neuspešnih preletov s helikopterjem. Čez noč so na območje prileteli novi plazovi, ti ledeni plazovi pa so povsem drugačni kot snežni, kjer je možno iskanje. So povsem neprebojni," je dejal Škarja. Po njegovem mnenju je sicer Kozjek padel v eno od razpok.

Dejan Miškovič, ki so ga davi s helikopterjem rešili iz stene, se počuti dobro in so ga že odpeljali v pakistansko prestolnico Islamabad. Trojico slovenskih alpinistov iz odprave na K7, ki so pomagali pri reševanju, pa so prepeljali do izhodišča, od koder se bodo vračali skupaj z ostalo odpravo K7.

Slovenski alpinist Viki Grošelj je o reševanju Miškoviča pred tem povedal, da je slabo vreme v bazi davi dolgo preprečevalo polet helikopterja. Vsi so bili v mestu pod gorami že pripravljeni na polet, a so kar štiri ure čakali, da so se razmere kolikor toliko izboljšale in je helikopter poletel.

Gregor Kresal: Za uspešen razplet reševanja v Pakistanu zaslužen Tomaž Humar

Gregor Kresal, tretji član alpinistične odprave na Mustagh Tower, ki je zaradi zdravstvenih težav predčasno prekinil podvig, je prepričan, da je za uspešno reševanje alpinista Dejana Miškoviča zaslužen Tomaž Humar. Kot je dejal Kresal, sta s Humarjem premislila več variant reševanja, najbolj uporabne pa so bile prav Humarjeve izkušnje.

"Pravilno je bilo, da smo vse možne variante spravili v tek," je dejal Kresal. Humar, ki se je v Pakistan skupaj z Alešem Koželjem odpravil takoj po prvih vesteh iz Pakistana o težavah slovenske odprave, je gradil iz svojih izkušenj z Nanga Parbata. Kot je dejal Kresal, je Humar s svojimi zvezami in poznanstvi namreč lahko najbolj uspešno vršil pritisk na oblasti v Pakistanu, da so lahko najbolj izkušeni piloti opravili let za Miškoviča ter tudi ogled za ponesrečenim Pavlom Kozjekom.

"Sem več kot zadovoljen," je še dejal Kresal. Niti ne želi razmišljati o tem, kaj bi se lahko zgodilo, če Humar ne bi vršil pritiska.
Gregor Kresal s podatki o vseh stroških reševanja še ne razpolaga. Višina računa bo namreč odvisna tudi od števila ur helikopterskega letenja. Sicer pa so člani odprave že pred začetkom himalajskega alpinističnega podviga položili depozit v višini 6000 ameriških dolarjev za kritje stroškov helikopterskega reševanja.

Kresal se je v domovino predčasno vrnil zaradi zdravstvenih težav. Težave, hude bolečine v predelu ledvic, so se začele že zelo nizko med postavljanjem baznega tabora pod steno omenjenega himalajskega sedemtisočaka. Ker težave niso minile, pa se je po nasvetu zdravnika odločil za vrnitev domov. Stroške helikopterskega poleta je kril iz svoje zavarovalne police za takšen primer, torej neodvisno od depozita odprave.

Načelnik Komisije pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) za odprave v tuja gorstva Tone Škarja je zagotovil, da bo PZS, če bo potrebno, prispevala sredstva za reševalno akcijo. "Vsekakor račun ne bo ostal neplačan," je dejal.

Rupel zavzel za reševanje
Novico o uspešni rešitvi alpinista je slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu sporočil generalni direktor za evropske zadeve v pakistanskem zunanjem ministrstvu Mohamed Nafis Zakaria. Rupel je ob uspehu reševalne akcije izrazil veliko zadovoljstvo in se visokemu predstavniku pakistanskega ministrstva zahvalil za veliko zavzetost, s katero so pakistanske oblasti pristopile k reševalni akciji, kar je omogočilo hitro in učinkovito reševanje, so še sporočili z MZZ.

Miškovič je po tragični nesreči na gori s pičlo opremo preživel tri noči. Skupaj z izkušenim alpinistom Pavletom Kozjekom sta 25. avgusta preplezala steno 7273 metrov Mustagh Towerja in se na grebenu med obema vrhovoma razvezala. Takoj nato se je pod Kozjekom odlomila snežna opast, zaradi česar je omahnil in padel čez steno, to pa je bilo zanj najverjetneje usodno, čeprav uradno velja za pogrešanega. Miškovič je ostal sam in brez večine opreme, v torek pa se je uspel spustiti na okoli 5000 metrov nadmorske višine.

Prav zaradi načina plezanja, zaradi katerega sta alpinista vzela s seboj malo hrane in opreme, Miškovič pri sebi ni imel veliko zalog. Kljub temu pa mu je samemu po nesreči, ki ju je doletela s Kozjekom, uspelo sestopiti relativno nizko. Še vedno obstaja tudi upanje, da je Pavle Kozjek živ. "Dokler ne bomo dobili zanesljive potrditve, da je mrtev, ali dokler ne bo preteklo vsaj deset dni od nesreče, upanje, da je živ, seveda obstaja," je v sredo dejal Grošelj.

Reševalci našli del Kozjekove opreme
S Planinske zveze Slovenije so sporočili, da bodo po uspešni rešitvi Miškoviča zdaj poskušali najti še Kozjeka. Skupina treh slovenskih plezalcev z odprave na K7 (Aleš Česen, Rok Blagus in Miha Hrastelj), ki jih je helikopter pakistanske vojske v torek odložil v baznem taboru pod Mustagh Towerjem, je v sredo pri pregledu zahtevnega območja ob vznožju stene, ki sta jo plezala Kozjek in Miškovič, našla ostanke alpinistične opreme.

Našli so plezalno čelado, nahrbtnik in puhasto oblačilo. Oprema je bila zelo poškodovana. Domnevajo, da je Kozjekova, vendar drugih sledi za njim na strmem in zahtevnem območju naloženega ledu in snega, ki ga je najbrž prineslo tudi iz severovzhodne stene, niso našli.

www.delo.si   28.08.08, 19:37

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti