Janez Pikon: Najtežji vrh f'žnarskih gora, ko stopimo predenj nam je takoj jasno, da spoštovanja vredna gora, čez razdrti grebenu na vrh, ne spusti vsakogar. 
Škednjovec je drugi najvišji vrh v grebenu bohinjskih Stogov do Vrha Hribaric, ki sega od planine Krstenice proti Hribaricam. Ni najvišji in iz doline ga je komaj opaziti, Drzna ostrica v osrčju Bohinjskih gora med Debelim vrhom in Mišeljskim Koncem uživa med planinci na lestvici težavnosti zelo visoko mesto. Vzpon na Škednjovec (2309 m) je vsekakor prestižna tura, ki zanesljivo navduši vsakega ljubitelja naših gora. Dejal bi, da je težavnega plezanja bolj malo, kljub izpostavljenemu zahodnemu grebenu, kjer se začne vzpon na vrh je celotna tura en sam velik užitek. Na tem brezpotju bomo spoznali prelepe samotne predele f'žnarskih gora. Področje kamor le redko zaide človek, zato je podoba narave ostala nespremenjena še iz pradavnine in taka ostala do današnjih dni. Veliko planinskega cvetja, ki se bohoti v osupljivem razkošju na celotnem območju gore. Tu vlada popolna tišina, občasno le žvižgi gamsov in svizcev zmotijo tiho govorico macesnov z rušjem nižje in vzhodno pod goro, ki se odzovejo na moč vetra.
Vršaki s Hribaric, Škednjovec in Vrh Hribaric, Škednjovec 2309 m
Sive stene vrhov kljub prijazni in pisani okolici daje popotniku občutek, da se nahaja v svetu, kjer je potrebno paziti in se prilagoditi danim pogojem, kajti v neugodnih vremenskih razmerah v tem območju nimamo kaj iskati.
Mišeljski Konec 2464 m z Škednjovca, kozorog pod Vršaki, Škednjovec
Večkrat sem že obiskal goro, toda vedno s smeri levo pred Mišeljskim prevalom, tokrat sem se odločil, da začnem z nasprotne strani, preko Hribaric. Mimo planine Pri Jezeru, Dednega polja po Dolini Za Kopico do prelaza Čez Hribarice, kjer nadaljujem desno proti dobro vidnim manjšim skalnatim vrhovom (2384 m) in po grebenu na Vrh Hribaric (2388 m), najvišjemu v celotni verigi šestih vrhov s planine Krstenica. Brezpotje z redkimi možici, ki označujejo smer, večinoma niso potrebni, kajti sproti se prilagajam smeri in sledim grebenu. Z vrha je pogled proti Škednjovcu veličasten, razen vršnega nazobčanega in izpostavljenega predela je v celoti lepo vidna celotna grebenska smer pristopa.
Razmeroma lahek sestop po vzhodnem pobočju do sedla pod Škednjovcem in že se začnem vzpenjati po nazobčanem zahodnem grebenu gore z vmes nekaj izpostavljenimi mesti. Na vrhu je presenetljivo veliko prostora z zelo lepim razgledom po okolici. Na fotografiji je z vrha lepo vidna vzhodna stran gore. Predstavljam tudi fotografijo s vzhodnega sedla, kamor sem se po spustu z gore in južno pod goro zopet ob robu melišča dvignil na omenjeno sedlo z travnatim grebenom.
Potepanje po brezpotju med Dolino za Debelim vrhom in Mišeljsko dolino zaključim na Mišeljskem prevalu, kamor prispem s travnatega robu pod Škednjovcem in nadaljujem desno na planino Jezerce in planino Krstenica, ter se po predelu Vrh spustim do parkirišča pred planino Blato.