Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Zaščitnik planincev

Saint-Bernard-de-Menthon

 

Obeležje na prelazu >> walkforitaly

 

Sveti Bernard iz Clairvauxa je največji cistercijanski svetnik. Rodil se je leta 1090 na gradu Fontaines (izg. Fontén) pri Dijonu v Franciji. Leta 1112 ali 1113 je skupaj s tridesetimi sorodniki in prijatelji vstopil v takrat še edini cistercijanski samostan Cîteaux. Že leta 1115 je kot opat s skupino menihov ustanovil nov samostan Clairvaux (izg. Klervó). Postal je znamenit pridigar in duhovni pisatelj. Kot izrazita karizmatična osebnost je z velikim uspehom posegal v cerkveno in družbeno življenje tedanjega časa, ker so ga mnogi prosili za posredovanje. Med seboj je spravil sprte kneze in vladarje ter različna mesta. V Cerkvi so bile takrat zelo težke razmere, saj je pravemu papežu nasprotoval protipapež s svojimi privrženci. S svojo karizmatično zgovornostjo je Bernard dosegel, da je protipapež odstopil in je v Cerkvi zopet prišlo do edinosti in miru. Z ognjevitimi govori je širil češčenje Božje Matere Marije. Imel je na svojo dobo celo večji vpliv kakor cesar in papež. Zato 12. stoletje po njem upravičeno imenujemo Bernardovo stoletje. Cerkev ga je kmalu razglasila za svetnika in pozneje zaradi njegovih izredno pomembnih spisov za cerkvenega učitelja. www.vcgn.si/joomla/

 

Sv. Florjan

Gasilski zaščitnik

 

 

Kapelica v Hudem klancu, v Pečeh na severovzhodni strani Tolminske kotline.

Foto: Boris Štupar

 

 

Da ne zaideš,

ob zaraščeni poti,

dehte ciklame.

Japonski haiku

nedelja, 21. september 2008, ob 05:29, Boris Štupar, ogledov: 4259

Včasih pomisliš, na koga bi se obrnil, ko se znajdeš v stiski. Ljudje so si v te namene izbrali celo vrsto zavetnikov. Kdo bi bil najprimernejši za hribolazce? Za razlago smo (so) povprašali različne ljudi in najverjetnejši odgovor je, da je to sv. Bernard iz Aoste!

Pred nedeljskim kosilom, že po opravljeni dopoldanski turi, sedim za mizo in prebiram novičke. Telefon v bližini zazvoni in na njem je izpisana neznana številka. Pritisnem zeleno tipko in rečem: »Prosim«.
»Dober dan!« pravi glas na drugi strani in dodaja, »kličem iz centra za obveščanje. Ob bivaku pod Skuto sta dva, ki zaradi megle ne vesta, kam naj sestopita. Ali jima lahko vi poveste, kod in kam?«
Misli potujejo s svojo hitrostjo in odgovorim: »Prav, kar prevežite me, da se dogovorimo!«
S parom, ki zaradi megle ni prav dobro vedel, kod naj sestopi, smo se pogovorili, kam naj kreneta in na kaj naj bosta pozorna. Poklical sem še v dolino, kjer imajo boljši pogled proti Skuti in z dogodkom seznanil še … Zadeva se je končala s klicem čez dobro uro: »Sva v dolini, hvala lepa za pomoč in navodila!« Takšna »reševanja« niso preveč fizično naporna, so pa lahko neprijetna!

Verskih znamenj po gorah ni treba postavljati! Morda bi si lahko planinci poleg medsebojne pomoči, pomagali tudi na ta način. Dobra misel, ki jo pošlješ zaščitniku, nikomur ne škodi. Lahko pa pomaga, da ne zaideš...

Boris Štupar


Sv. Brikcij - zaščitnik planincev. Naš sotrudnik, kanonik dr. Alojzij Merhar
(Silvin Sardenko) je ob koncu svoje zanimive razprave »Slovenska svetišča«,
ki je izhajala v lanskem letniku časopisa »Božji vrelci«, zapisal na str. 217 sledeče: »Ker se danes na slovenski zemlji razvija planinstvo s tako naglimi, skoroda drznimi koraki, pa žal tudi s tolikimi nesrečami v planinah, naj posebej omenimo sicer malokdaj imenovanega, toda v davnih časih zelo češčenega pri prošnjika zoper nevarnosti v gorah, zlasti zoper ledene in snežene plazove. To je sv. Brikcij. Mnogo planincev morda še nikoli ni slišalo njegovega imena ali vsaj ne pozna njegovega pomena.
»PriSveti Krvi (Heiligenblut) na Koroškem so leta 1443. temu svetniku zgradili lepo gotsko cerkev. Sv. Brikcij je namreč, kakor pove njegov življenjepis, na svojem gorskem potovanju v Nemčijo podlegel sneženemu plazu in je pokopan v kripti župnijske cerkve pri Sveti Krvi. Na evangeljski strani glavnega oltarja pa se v steklenici z dragocenim okvirom hrani kri, ki so jo še našli ob svetniku.«
Za pravega patrona planincev pa je papež Pij XI. določil sv. Bernarda.

Planinski vestnik 1941/23

Foto: Boris Štupar


Na spletu lahko med drugimi najdete tudi naslednji huhu hajku:

KOS VRVI

Visim na vrvi
in svetemu Antonu
zvonim »na pomoč«.

Pred kapelico
Jezusove matere
skače v mraku kos.

V komentarju se sogovornik sprašuje: »Če sem prav razumel, je Sv. Anton zaveznik hribolazcev, planincev in ostalih lovcev na višine?«

Ali je res sv. Anton zaveznik hribolazcev?

Hrvati za svetnika, ki ni dovolil razkošja in je znan tudi po izreku: "Kdor ne napreduje, nazaduje", pravijo drugače.  Po njihovem je zaščitnik planincev sv. Bernard.  Člani hrvaške gorske reševalne službe, postaja Ogulin, so se 20. avgusta 2008,  ob dnevu Svetega Bernarda, udeležili maše v cerkvi Svetega križa v Ogulinu. Pozdravil jih je  župnik Tomislav Rogić, ki je opravljal mašo. Več na >>www.gss.hr

Na Kredarici, v tamkajšnjem svetišču Triglavske Matere božje Marije Snežne, stoji tudi relief zavetnika gornikov, sv. Bernarda Menthonskega. Leta 2005 je ob praznovanju nastal tale zapis: »Nekateri so duhovno planinsko razumeli in dojeli vrednote Gore; nekaterim pa je usojeno, da gore, gorskih vetrov in bogov ne bodo nikdar dojeli ...in ostali bodo roboti časa in politike.« www.pzs.si/obvestila  Zapis ne omenja nikakršnega planinskega zavetnika.

Rudarji in vsi, ki jim pretijo stalne nevarnosti in smrt, so izbrali Legendo o sv. Barbari - mučenici

V verovanju v vsemogočnost priprošnje svetnice je naš narod - kakor mnogi drugi evropski narodi - uvrstil sv. Barbaro v skupino štirinajstih pomočnikov v sili in se ji priporoča zlasti za srečno zadnjo uro.
Našemu ljudstvu je znana po številnih upodobitvah, ki jo kažejo s stolpom, kelihom in hostijo, večkrat tudi v družbi s sveto Katarino in s sv. Marjeto. Spomin nanjo je ohranjen v ljudskih pesmih iz vseh slovenskih pokrajin. Tudi legenda je našla svoj odmev na slovenskih tleh, kjer jo je ljudska domišljija naredila še posebej svojstveno.
Po izročilu je Barbara živela v Nikomediji v Mali Aziji, za krščanstvo pa jo je pridobil znameniti krščanski učitelj Origen. Bila je hči poganskega kralja Dioskurja, ki je živel v drugi polovici tretjega stoletja. Zaradi izredne telesne lepote je oče Barbaro zaprl v stolp. Na njegovo željo bi se morala poročiti s kraljevičem Fabricijem, verovati v poganske bogove in jim darovati. To je odklonila. Zato so jo vrgli v ječo in jo mučili. Obsojena je bila na smrt in njen lastni oče ji je z mečem odsekal glavo. Takoj po tem dejanju je njega ubila strela.
Stolp, s katerim upodabljajo svetnico, je simbol jetništva; kelih, ki je prav tako eden izmed simbolov sv. Barbare, pa pomeni okrepčilo in vir moči, ki ji jo je dajala njena trdna vera.
Legenda pravi, da je Barbara s čudeži mnoge preobrnila, umrla pa mučeniške smrti okoli 306, v času vlade Maksimina Dajada.
Na god sv. Barbare, 4. decembra, so imeli velenjski rudarji v času pred 1. svetovno vojno dela prost dan, ki se je začel z mašo v cerkvi sv. Jurija v Škalah, namesto orgel pa je igrala godba na pihala. Ta je potem spremljala še povorko rudarjev v svečanih oblačilih na slavnostno zborovanje, ki se je zaključilo z velikim balom v Rakovem hotelu v Velenju. >>www.rtv.si

S sv. Katarino in sv. Barbaro predstavlja štirinajst priprošnjikov v sili:

* sv. Margareta, devica in mučenica, zaščitnica bodočih mater ter zaščitnica pred lakoto in kugo,
* sv. Jurij, vojak in mučenik, pomaga tistim, ki so proti veri in so v verskih dvomih,
* sv. Erazem, škof in mučenik, zaščitnik proti bolezni v trebuhu,
* sv. Ahacij, škof s cerkveno upravo v rokah, ki pomaga predvsem v smrtnih težavah,
* sv. Cirijak, diakon in mučenik, zaščitnik pred kugo in umori,
* sv. Blaž, škof in mučenik, je zaščitnik pred boleznimi v grlu,
* sv. Dionizij, Aeropagit, škof in mučenik s svojo glavo v roki, k njemu se zatekajo tisti, ki imajo nemirno vest,
* sv. Vid, mladeniški mučenik s kotlom poleg sebe, v katerem so ga cvrli, zaščitnik mladeničev in nasprotnik steklih psov,
* sv. Pantaleon, zdravnikin mučenik z žebljem v roki, s katerim so mu pribili roki h glavi, zaščitnik zdravnikov in bolnikov,
* sv. Krišgtof, mučenik z Jezusom na rami, zaščitnik pred točo, lakoto, kugo in pred požari,
* sv. Egidij, puščavnik in opat, zašpčitnik, ki ga verniki prosijo za odvrnitev praznega strahu in sramežlivosti pri spovedi,
* sv. Evstahij, mučenik, zaščitnik lovcev in pomočnik v težavah in stiski.
Arhitektura cerkva


Za razlago vprašanja so bili prošeni tudi nekateri duhovniki in tu so zbrana njihova mnenja:

- Zavetnik planincev naj bi bil sv. Bernard iz Aoste (Mentonski), ki goduje 15.  junija. Pri nas v Lokavcu imamo v podružnični cerkvi svetega Urbana njegov kip, ki je bi prej v planinski koči pod Golaki (Iztokova koča).

Vse dobro! Jože  

- Živ vsem! Sem zasledil, da je zavetnik planincev in hribolazcev in smučarjev sv. Bernard. >>www.mountainangels.com/medals.html

- Zdi se mi, da ima tudi na Kredarici svojo podobo z napisom. Ob iskanju pa sem zasledil tudi naslednje, za nekega drugega Bernarda >>> encyclopedia.com/...BernardMSt.html

Tako, da ne vem čisto točno. Ni izključeno, da jih je več zavetnikov. lp jb 

- Koliko je meni znano je sv. Bernard iz Aoste (Mentonski), umrl leta 1082, glej leto svetnikov 2, str. 656 lp Vinko 

- Lahko bi bil tudi sv. Ciprijan +258, mučenec in cerkveni oče, ko pravi v spisu Vedenje devic: "Ni lahko visoko priti. Kako se potimo in se naprezamo, če hočemo priti na vrhove hribov ali na vrhove gora! Kaj šele, da pridemo v nebesa! Če pa gledaš obljubljeno plačilo, je trud manjši."

Vsem lep pozdrav! Janez

- Zavetnik gornikov in gorskih plezalcev ter vseh alpskih prebivalcev je sv. Bernard iz Montjouxa (prim. Nebeški zavetniki, DZS, Ljubljana 1996, str. 76-77); Bernard iz Aoste (iz Menthona) (prim. Vera Schauber - MIchael Schindler, Svetniki in godovni zavetniki, Mladinska knjiga, Ljubljana 1995, str. 294); sv. Bernard iz Aoste (Mentonski) (Leto svetnikov, april junij, II, MD, Celje 2000, str. 656-658). Od tod tudi psi z imenom bernardinci. 

Sv. Bernard iz Aoste (Mentonski), goduje 15. junija. Postavil prvo zavetišče na gorskem prelazu 2469m, po njem se imenuje Grand St. Bernard. Pij XI. ga je 1923 razglasil za zavetnika planincev. V kapeli na Kredarici je lepo upodobljen v lesenem reliefu. Salve - Metod

- Pozdravljeni! Nekje sem zasledil, da je zavetnica planincev pri nas Marija Snežna (triglavska Marija), kateri se planinci radi priporočajo v varstvo. LP 

- Še enkrat! Brez dvoma pa je tudi angeli varuh tisti, ki nas spremlja na planinskih poteh!


 Sveti Bernard od Mentone ili od Mont-Jouxa († 1081) (kratek zapis o svetniku v hrvaščini):

Papa Pio XI., koji je bio veoma zagrijan planinar, proglasio je g. 1923. sv. Bernarda od Mentone, nekadašnjeg arhiđakona u Aosti, zaštitnikom svih alpinista, smionih penjača na alpske vrhunce. On se rodio negdje početkom XI. stoljeća u jednoj plemićkoj obitelji na podnožju italskih Alpa. Stupivši u klerički stalež, postao je katedralni arhiđakon. Prožet apostolskom revnošću, propovijedao je ne samo na području svoje biskupije, već sve tamo do Novare i Pavie. Umro je u Novari 12. lipnja 1081., a sahranjen je tri dana kasnije u bazilici Sv. Lovre pa mu se stoga blagdan slavi 15. lipnja.

Sveti Bernard od Mentone veoma je poznat kao osnivač svratišta Veliki sveti Bernard. On je zapravo obnovio jedan stari samostan gore visoko u Alpama, koji je bio ondje podignut već svršetkom VIII. stoljeća, no kasnije razoren i opustošen od Saracena. Po svetom Bernardu obnovljeni samostan na alpskome prijelazu pokazao se u povijesti veoma korisnom ustanovom za sve putnike preko Alpa, u doba kad su prometne veze bile slabe i putovanje vezano ne samo uz mnoge nepogodnosti već i životne opasnosti. Redovnici toga samostana, koji uzgajaju velike pse bernardince i vježbaju ih da tragaju za izgubljenim putnicima u mećavi, učinili su mnogima velike usluge te spasili tolike od sigurne smrti. Štovanje sv. Bernarda od Mentone veoma je prošireno u Valle d’Aosta, Piemontu, Lombardiji, Vallese i Savoji. Ikonografija ga prikazuje s križem u obliku alpskog štapa, čime se želi pokazati njegova svetačka zaštita nad svim putnicima preko Alpa. Slikaju ga i sa skijama, planinskom sjekiricom, čekićem i psom bernardincem. Život je toga sveca bio znamenit ne samo kao propovjednika i apostolskog radnika, već i kao izrazito socijalnog djelatnika u korist planinara i prijelaznika preko Alpa. Njegovo se djelo i danas nastavlja pa je i on odličan primjer sveca koji je živeći za nebo koračao po zemlji, imajući pred očima vremenite ljudske potrebe i nastojeći im doskočiti.

Francuski je pisac Henry Bordeaux napisao: »Tvoja se vrijednost mjeri prema veličini plamena što ga nosiš u sebi.« Taj je plamen kod svetaca velik, zato su oni u svijetu duha, ljudskosti, svetosti tako veliki. U tamnim noćima našega života oni nam svijetle poput sjajnih zvijezda te pokazuju put k vrhuncima.

 

 

 

 

 

 

eXTReMe Tracker