Janez Pikon: Drugi najvišji vrh ob Toscu, ki je z bohinjske strani videti kot piramida blagih oblik s položnimi pobočji, Ajdovo zrno je ime gore starejših prebivalcev Bohinja. Brezpotje s Studorskega prevala, toda tudi alpinisti v severozahodni steni najdejo kaj zase. 
Omeniti je potrebno tudi to, da je bila to najbolj priljubljena gora ali gorska točka bistriškega učitelja Egona Miheliča, očeta znanega gornika in pisca knjige Julijske Alpe - Bohinjske gore (Tineta Miheliča) najboljšega poznavalca naših gora. V povzetku sem omenil tudi drugo ime gore in sicer Ajdovo (Ajdov) zrno. Starejši Bohinjci so vedno omenili tudi to ime, večkrat je bilo izgovorjeno in prav je tako, da se ve za ta stara imena naših gora. Začnem zgodaj z Rudnega polja, točneje s Krasc pred planino Konjščica, pod Sivimi policami in preko Klancev, Žbetovca, Jezerc do Studorskega prevala, kjer s pogledom proti Bohinjski dolini opazim gosto meglo, ki je segala do Uskovnice in višje. Množica planincev je na prevalu, počivajo in se pripravljajo za nadaljevanje proti Vodnikovi koči in Triglavu.
Veliki Draški vrh, Mali Draški vrh in Viševnik, Rjavina in Luknja peč
Tu moja pot zavije severno po grebenu na Veliki Draški vrh, najprej nekaj časa po gostem rušju, do začetnega bolj skalnatega predela, kjer po strmem vhodu kmalu dosežem položnejši travnati greben, ki se nadaljuje vse do vrha gore. Veliki Draški vrh (2243 m) je stožčasta gora, lahko in prijetno brezpotje dostopno vsakomur, ki si želi planinskih užitkov in lepih razgledov po okolici. Pogled na prepadne stene na zahodu, te in sosednjih gora, so lepi in nepozabni. Kaj vse se da videti od tukaj, vam vsaj deloma predstavljam na fotografijah z današnje poti.
Severna stena Tosca, Dolina Krme, križ ob steni s Krme
Po daljšem počitku nadaljujem proti severu, nižje med Velikim in Malim Draškim vrhom se po grebenu povzpnem na Mali Draški vrh. Po vzhodnem strmem pobočju nadaljujem na Srenjski preval in naprej na Viševnik, tukaj me je že pričakala ne preveč gosta megla, tudi gorovje na zahodu (Triglav) je v oblakih.
Še to: križ pod vrhom gore in stene na zahodu si je verjetno postavil plezalec, ki se je za uspešno preplezano zahodno steno z vrezanimi besedami zahvale, vodoravno in navpično, in znaki (zanimivo) zahvalil za uspešen vzpon.
Janez Pikon