Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Od "malega Vršiča" do izvira Soče

Vecer.si 14.08.2008

 

sobota, 16. avgust 2008, ob 05:28, Bruno Fras, ogledov: 1256

Večer, Narava, gore in ljudje - Kristina Menih: Poletje v Julijskih Alpah lahko izkoristimo tudi za ogled znamenitosti pod njimi


Foto: Kristina Menih
Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne v Trenti

Vod tabornikov Kačasta smreka iz Godoviča, ki si je ime nadel po tamkaj rastoči kačasti smreki, na svoji spletni strani meni, da v Sloveniji premoremo le eno smreko kačaste vrste, pri Godoviču. Pa to ne drži. Morda je omenjena res najbolj znana in tudi ustrezno zaščitena, vsekakor pa ena že vrsto desetletij uspeva v Trenti.

Znana je kot kačasta smreka pri Pavru in stoji ob gozdičku le malo stran od vaškega pokopališča v Trenti, kjer je ogleda vreden tudi obisk vaškega pokopališča vojakov iz prve svetovne vojne. Na tem pokopališču sredi idiličnega gozdička je pokopanih dvesto mladih vojakov, nanje pa danes spominjajo le železni križi. Na redko katerem je še ime pokojnega. So pa v centralnem delu postavili visok lesen križ in spominski znamenji.

Na našem potepanju iz vasi Trenta - na Logu - proti izviru Soče smo prečili Vršič in mimo gruče hiš ter avtokampa prispeli do zgoraj omenjenega pokopališča, kjer stoji tudi lesen pomnik nesrečnemu domačinu Alojzu Mlekušu, rojenemu 1878. leta, ki je umrl nagle smrti 2. novembra 1922. "Bog mu bodi milostljiv" piše na leseni plošči z narisanim lovskim prizorom. Alojz je očitno umrl ob lovu na Mojstrovki, ko ga je eden od njegovih tovarišev po nesreči ustrelil. Takih lesenih znamenj, postavljenih v spomin na mnoge domačine, umrle nagle smrti, je v teh krajih še veliko.

Mi pa nadaljujemo slabih sto korakov naprej do zgoraj omenjene kačaste smreke. Kačasta smreka z latinskim imenom Picea abies f. virgata je nenavadno rastoča smreka, katere veje so v obliki kače, zato je po tem tudi dobila ime. Veje so vijugaste, dolge in nepravilno rastoče v vse smeri. Iz debla izraščajo vodoravno, zatem pa se povesijo in so skoraj brez stranskih poganjkov. Redke veje drugega reda so navadno povsem povešene, iglice pa so daljše od iglic navadne smreke, močnejše in tudi trše, spodnje iglice so pogosto srpasto ukrivljene navzgor. Z iglicami so navadno obrasli le do enega metra dolgi konci vej, sicer pa so te proti deblu gole in s tem odločilno prispevajo k njenemu videzu, zato jo zlahka prepozna vsak laik. Ta vrsta smreke je pravzaprav naravni mutant in posledica redke kombinacije dednih zasnov, pojavlja pa se na celotnem območju naravne razširjenosti navadne smreke, nas med drugim poduči informacijski pano pred kačasto smreko v Trenti, od koder je prav lep razgled na reko Sočo pod nami in na okoliški venec vršacev Julijskih Alp. Kačaste smreke so opazili tudi na poti na Slivnico, v Koševnikih v Idrijskem Logu, Loškem Potoku, v Radečah - na Počakovem in v Logatcu - na Tolstem vrhu. Zaradi izjemne naravne redkosti in njihovih posebnosti so kačaste smreke razglašene za naravne spomenike, se še podučimo, potem pa po cesti nadaljujemo potepanje do cerkvice, posvečene sv. Ani. Cerkev in župnišče zdaj prenavljajo, če pa imate srečo, da so cerkvena vrata odprta, si vsekakor oglejte imenitne poslikave Toneta Kralja. Pod košato lipo, ki se diči pred cerkvijo, je posedalo ničkoliko ljudi, med njimi tudi znani ljubitelj Trente, pisatelj, ljubiteljski botanik in glasbenik, pesnik in svetovljan v pravem pomenu besede dr. Julius Kugy, čigar 150. obletnico rojstva so v teh krajih dostojno proslavili 19. in 20. julija.

Prav on je osnoval zametek botaničnega vrta Julijana, ki tudi v avgustu kaže obilo botanične raznolikosti alpskega sveta. Če vztrajamo in pešačimo še naprej, si poleg okoli dvajset minut oddaljenega izvira Soče ogledamo še sotesko Mlinarice in Kugyjev spomenik pod Vršičem. Za vse našteto bodo tri ure časa v eno smer več kot dovolj.

Kristina Menih

eXTReMe Tracker