Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Pred človekom se umikajo v mirnejše predele

Vecer.si 14.08.2008

 

petek, 15. avgust 2008, ob 05:29, Marko Renčelj, ogledov: 2025

Večer, Reportaže: Jutro v družbi nadzornika Triglavskega narodnega parka

Na razgledni točki Šupca in na Vršiču je veter doma. Le redko je brezvetrje, da piha tak severnik, kot je bril, ko sva z Zvonkom Kravanjo, nadzornikom TNP iz Trente, pregledovala teren, pa tudi ni ravno pogosto. Obisk in vreme v Julijskih Alpah sta bila taka kot konec septembra, ugotavljajo po planinskih kočah s Tičarjevim domom na Vršiču na čelu, kjer sva, premražena kot sredi zime, spila kavo in vroč čaj. Veter je vršal, Triglav je dobil snežno kapo in na Kredarici so izmerili kar stopinjo pod ničlo.

"Tudi vreme v dolini se spreminja in v ni več letnih časov. Zgolj deset stopinj Celzija jutranje temperature in oblačno, zelo vetrovno jutro s pršenjem nikakor ni pravi čas za iskanje divjadi," mi je pravil Kravanja, ko je ura kazala devet zjutraj in sva po slabih treh urah skoraj zaključila najin obhod po njegovem nadzornem območju.

Prosila sem ga namreč, da me vzame s seboj na svoj redni jutranji pregled, saj sem upala, da bova videla kakšno prostoživečo žival. Toda edine, ki sva jih srečala, so bile gorenjske ovce v čredi, marširajoče na Vršič, o gamsih in orlih pa v tistem vetrovnem vremenu ni bilo ne duha ne sluha...

O gamsih

Bila sem točna kot švicarska ura: ob šestih sem ga že čakala pred rampo. Za začetek sva na parkiršču pod Vršičem prebudila Nemce, ki so spali kar v avtomobilu. V lično nadzorniško uniformo TNP oblečen Zvonko jih je prijazno opozoril, da je v TNP pet kampov, pa tudi zasebne sobe so, potem pa sva nadaljevala v zadnjo Trento, v Zapoden. Z nama je šla tudi Zvonkova desna roka - petletna psička Živa, ki je poznavalsko obračala svoj smrček in z njim lovila vonjave. Zvonko se je mestoma ustavljal in z daljnogledom iskal živali. A ni bilo kaj videti! Saj, če je pa tako nemarno pihalo, da se še meni ni ljubilo stati na mrazu.

Garij med gamsi nikakor ni toliko, kot menijo nekateri. "Včasih se tudi pojavijo, a tega ni veliko in vse take osebke odstranimo iz lovišča. Realno oceno zdravstvenega stanja lahko postavljamo le mi, ki smo na tem območju stalno prisotni," poudarja Kravanja.

Gamsje samice po tretjem letu starosti vsako leto kotijo konec maja in v začetku junija, navadno enega, le izjemoma dva mladiča, in tako vse do svojega petnajstega leta starosti, še izvem od nadzornika. "Živijo nekje do petnajstega leta, samice tudi do dvajsetega in več," dodaja in opozori, kako se samice z mladiči umikajo pred človekom na mirne predele. Teh pa je vse manj, saj neodgovorni ljudje vse pogosteje zavijajo z markiranih poti in s svojo prisotnostjo na brezpotjih vznemirjajo v parku živeče živali. Poleg gamsov, kozorogov, muflonov, jelenjadi, srn, orlov paruševcev, divjih petelinov, jazbecev, veveric, različnih ujed in ptičev tod žive tudi vse tri velike zveri: medved, ris in volk. Vse prostoživeče živali nadzorniki redno opazujejo in evidentirajo v svoj dnevnik. Enkrat do dvakrat letno pa vsi parkovni nadzorniki štejejo gamse in kozoroge v določenem revirju.

O prekrškarjih

Stare planinske poti, vojaške mulatjere in tudi Soško učno pot uporabljajo tudi gorski kolesarji in s tem uničujejo stare pragove, pohodniki pa se jim morajo umikati s poti. Enako velja za turne smučarje, ki pogosto vznemirjajo divjad v zimskih staniščih. Zelo moteča so tudi letala, ki preletavajo nebo pod Triglavom, še posebno nizko leteča, in helikopterji. Tu so tudi tisti, ki neupravičeno vozijo kar mimo zapornic v osrednjeparkovno območje, pa črnograditelji tudi...

Toda nadzornikov pač ni toliko, da bi lahko ozaveščali vse prekrškarje in kaznovali najbolj predrzne. Vsekakor velja, da bi moral vsak, ki vstopa v Triglavski narodni park, vedeti, da tod veljajo drugačna pravila obnašanja in predvsem spoštljiv odnos do okolja - rastlinstva, živalstva in tudi do domačinov. Pohvalno je, da izletniki za seboj puščajo vse manj odpadkov. Vsaj tam, kjer so ob parkiriščih postavljeni zabojniki ali koši za smeti, odpadkov običajno ni. "Se pa čudim vsem tistim, ki v hribe lahko nesejo liter in pol pijače v plastenki, same embalaže nazaj pa ne," razmišlja moj sogovornik.

Posebno poglavje so psi, ki morajo biti na območju parka obvezno na povodcu, a se marsikateri lastnik požvižga na predpise. Trenutno so kazni mile, a novi zakon o TNP naj bi jih te drastično zvišal.

Nadzorniki počnejo marsikaj

Sedež naravovarstvene nadzorne službe TNP je na Bledu, kjer je tudi uprava parka. Na terenu delujejo štirje varstveni oddelki z devetnajstimi nadzorniki, od katerih jih štirinajst opravlja lovske naloge. Med njimi je tudi Zvonko Kravanja. Nadzorniki poleg vsakodnevnega pregledovanja in nadzorovanja terena, v dolini in v visokogorju, skrbijo tudi za opozarjanje, ozaveščanje, morebitno kaznovanje, vodenje po parku in urejanje parkovne infrastrukture, pripravljajo zimsko krmo in z njo v zimskem času zalagajo krmišča, polagajo sol in priložnostno in sistematično štejejo prosto živeče živali.

KRISTINA MENIH

Zvonko Kravanja, nadzornik TNP iz Trente  Foto: Kristina Menih

eXTReMe Tracker