Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Po poti kamna, stekla in lesa

Vecer.si 07.08.2008

 

sobota, 9. avgust 2008, ob 05:28, Bruno Fras, ogledov: 2692

Večer, Narava, gore in ljudje - Urška Šprogar: Dolino pohorskega Josipdola je zaznamovala mogočna narava, vsebino pa so ji dali ljudje, ki so v njej živeli in delali. Veličastna je predstavitev steklarstva, kamnoseštva in gozdarstva, ki so kruto in hkrati mogočno zaznamovali pokrajino


Foto: Urška Šprogar
Etnološka hiša je zadnja pridobitev v okviru muzeja na prostem.

Krasni so ti naši pohorski gozdovi, polni mogočnih dreves, skal in skalovja pa potokov, planinskih poti in številnih znamenitosti, ki pa so običajno skrite naključnim obiskovalcem, hkrati pa dodaten razlog za občudovanje in spoštovanje preteklosti narave.

Nekako tako razmišljamo, ko se spuščamo z Lovrenških jezer in smo na sedlu Šinklarice. Pred strmino Jezerskega vrha zavijemo na sever in sledimo gozdni cesti vse do Josipdola. Smo sredi obsežnih gozdov, na terenu kremenčevega peska, kjer so ugodne razmere dajale priložnosti za razvoj steklarstva. Gozdne steklarne so obstajale že v srednjem veku, v času razcveta glažut. Tradicionalno steklarstvo in glažutarstvo je pred dvesto leti doseglo vrh. Izdelovali so številne okrasne steklene izdelke, bogata steklarska dejavnost pa je izumrla na prelomu 19. in 20. stoletja. Spomine na to si lahko ogledamo v Josipdolu, v pohorski vasici, ki sta ji kamnolom in steklarstvo dajala osnovni pečat in kjer je že pred leti v kulturnem domu uredil Koroški pokrajinski muzej zbirko steklarstva in kamnoseštva. Muzejsko zbirko sestavljajo povečini črepinje in ostanki steklovine iz nekdanje steklarne, ki je obratovala v Josipdolu in na Langersvaldu v letih od 1799 do 1909. Ogledamo si preprosto ročno orodje, ki so ga takrat uporabljali pri obdelovanju pohorske kamnine.

Pravzaprav pa ni muzej tisti, k vzbudi naše zanimanje za delo preteklih rodov. Pritegnejo nas predmeti, ki so razstavljeni ob cesti in so sestavni del muzeja na prostem. Predstavitev starin so se lotili člani Kulturno-etnološkega in turističnega društva Josipdol; vodi ga Srečko Geč z Danijem Cvetkom in številnimi domačini ob pomoči gozdarja Slavka Klančnika, ki pravi: "Začelo se je s študijskim krožkom centra za socialno delo iz Radelj ob Dravi, potem pa smo domačini delo nadaljevali predvsem v okviru našega turističnega društva. Začeli smo iz nič, hodili smo po starih steklarnah, naredili smo maketo steklarske poti in dodali naše dolgoletne izkušnje iz kamnoseštva. Gozdarstvo pa predstavljamo z orglarsko kopo in pristno pohorsko drčo, ki je bila včasih dolga 15 kilometrov in je vodila do steklarn in parne žage. Drča, oziroma riža, kot se je imenovala, je bila nepogrešljiva za spravljanje polen in hlodovine."

Zadnja pridobitev kraja pa je etnološka hiša, ki so jo domačini postavili ob razstavljenih predmetih in je prikaz možnosti nekdanjega življenja. Slavko Klančnik pravi, da sedaj še urejajo notranjost kuhinje in manjše sobe, ki pa bo služila tudi za društveno dejavnost. V načrtu pa imajo še predstavitev ozkotirne železnice, ki je vodila iz kamnoloma do Podvelke v razdalji 18 kilometrov, mimo številnih žag in mostov.

V kraj vodijo različne smeri

Ker so ta teden tudi Jezernikovi dnevi, ki jih prirejajo vaščani Lovrenca na Pohorju in je organiziran pohod na Lovrenška jezera, se lahko marsikdo odloči in sestopi v sotesko Josipdola in si ogleda zakladnico starin za obdelavo trde pohorske kamenine, ali pa se pripelje po dolini iz dravske smeri. Srečko Geč pravi, da v kraj vodijo različne poti: "Najlažje se pride k nam po cesti iz Podvelke. Ko se vozimo po lepi razgibani dravski dolini, vseeno ali iz Dravograda ali Maribora, prispemo v kraj Podvelka do mostu čez reko Dravo. Kažipot ob cesti nas usmeri čez most proti Ribnici na Pohorju. Če smo se odločili za to smer, se vozimo po kanjonu tik ob potoku Velka. Cesta je sicer asfaltirana, a že dokaj izmučena, čaka na milost države in kliče po obnovi. Pa vendar ob lepoti in neokrnjenosti narave se kar hitro pozabi na neudobno vožnjo. Kažipot nam kaže, da moramo levo čez most. Po nekaj sto metrih ozke asfaltirane ceste skozi lepo urejeni gozd se nam odpre tik pod pobočjem Šintlarice, Globače in Javoriča dolina, v kateri je vas Josipdol. Pred vhodom v naselje nas z desne pozdravi velika zgradba, v kateri se še danes predeluje kamen - pohorski tonalit, ki je kraju dobro ime ponesel v svet že v prejšnjem stoletju. Na levi pa vidimo pozdrav in dobrodošlico vsakemu, ki se želi seznaniti z našo preteklostjo in sedanjostjo. Sprejme nas bogat lipov drevored, eden večjih in morda najlepših in najboljše ohranjenih v Sloveniji. Tu se je pa treba ustaviti, urediti misli in pripraviti za nova doživetja v prečudovitem čistem pohorskem zraku in še neokrnjeni naravi. Če najavite svoj obisk, vas tu pričakamo, toplo pozdravimo, zaželimo dobrodošlico in z vami nadaljujemo pot.


Foto: Urška Šprogar
Pohorska drča, dolga 15 kilometrov, je bila včasih nepogrešljiva za spravljanje polen in hlodovine.


Foto: Urška Šprogar
Steklarska peč, spomin na znane pohorske glažute

   Urška Šprogar

eXTReMe Tracker