Prvo soboto v mesecu avgustu se je na vzhodnem koncu države, v osrčju Posavskega hribovja odvijal prvi Posavski treking. Tekmovanje se je odvijalo v okvirju Slovenske treking lige Garmin in Hrvaške treking lige, kot tekmovanje v pohodništvu na neoznačeni, s kontrolnimi točkami določeni trasi.
Namen trekinga je bil čim bolj iznajdljivo opraviti pohod po najlepših planinskih točkah Posavske hribovja vzhodno od Save. Na startnem zbirališču v Blanci se je zbralo kar 80 pohodnikov iz Slovenije, Hrvaške in tudi drugih držav. Čakala jih je daljša (ultra) 37 kilometrov dolga varianta trase ali pa krajša (pohodniška) 18 kilometrov dolga. Pohodniška kategorija je startala v Blanci, dolgoprogaše pa je organizator z avtobusom odpeljal do Zidanega mosta, kjer je bil start ultra kategorije.
Mnogo tekmovalcev je bilo prvič v krajih, kjer je potekala tekmovalna trasa in niti najmanj nismo bili razočarani nad hribovsko "ponudbo" Posavskega hribovja. Prav nasprotno – trije obrazi tega pogorja – divjina Kozjega, romantična Lisca in gozdnato svež Bohor, so nas preprosto očarali.
Sprva nas je presenetila strmina in divjina Velikega Kozjega nad Savinjo pred iztekom v Savo. Tukaj so namreč mimo planinske koče imeli prednost tisti, ki bolje obvladajo strmino. Kar 800 metrov se je bilo potrebno povzpeti, da smo dosegli kontrolno točko na izpostavljenem roglju Velikega Kozjega, ki je bil prvi vrhunec tekme.
Sledilo je prečenje masiva mimo Sv. Lovrenca do Lisce (948 m) in naprej proti vzhodu. Košenice na Lisci, prijazen in razgleden vrh ter romantičen vzhodni greben čez Ješovec (934 m) so bili prava poslastica Posavskega trekinga. Lahkoten tek je bil pravi užitek.
Vprašanje pa je bilo, kje se je najbolj idealno spustiti v dolino Sevnične, ki ločuje Bohor od Lisčinega pogorja. Najbrž so pridobili v času tisti, ki so greben zapustili prej in nadaljevali po dolini, a hkrati tudi prikrajšani za doživetja, saj so hribi Ojstrež, Rudenik, Ivc vzhodno od Lisce prava pohodniška pravljica.
Tretji obraz Posavskega trekinga je bil Bohor - mogočni in v goste gozdove odet gospodar predela nad Senovim. Že utrujenim pohodnikom je iz zahoda ponudil skrajno prijazen obraz. Vzpon nanj iz Kurje vasi je namreč proti pričakovanju položen in se prijazno zlagoma dviga in, ko bi udeležencem zaradi vzpona utegnilo postati vroče, utone v globok in svež gozd, ki prekriva celoten Bohor. Vso bujno zelenje, izviri bistre vode in nenazadnje ploha so poskrbeli, da smo tekmovalci sveži in dobre volje dosegli Kočo na Bohorju.
Sledil je spust proti cilju, kjer je bilo z malo navigacijskih spretnosti zlahka najti najboljšo varianto dostopa do turistične kmetije Plahuta in velikega ciljnega balona Garmin. Zmago (beri udeležbo) na Posavskem trekingu smo pohodniki zalili z virštanjskim rose-jem, ajdovimi žganci, gobovo juho in prosjačo, značilnim posavskim plitkim kruhom.
Seveda pa ne smemo pozabiti na pohodniško kategorijo. Tudi tukaj je bila pot konkretna in je zahtevala od udeležencev kar nekaj pripravljenosti za grizenje kolen navzgor. S starta na Blacni so se povzpeli direktno v smeri Bohorja, odkrivali skriti studenec v nedrju gozdov in se prav tako povzpeli do koče na Bohorju. Zaključi spust do Kališovca pa so utirali pred ultraši, saj so cilj dosegli v precej krajših časih.
Tekmovanje je potekalo v odličnem vzdušju in prijetnem druženju med pohodniki iz obeh držav ob Kolpi in pokazalo se je dobro, da imata obe treking ligi – tako slovenska kot hrvaška, svojo gostujočo tekmo tudi onstran meje.
Naslednja tekma Slovenske treking lige Garmin bo konec septembra v Bohinju. Vabljeni!