Metod Škarja: Konec šolskega leta ne ostane kaj dosti moči za večje ture. Čeprav je v ponudbi vse tja do turnega smučanja v Avstriji, se na koncu s sinom sredi dopoldneva odpraviva na Jezersko, v smeri slapu Čedca.
Proti slapu ne greva v območju markirane poti, ampak po strugi oziroma gruščnatih nanosih vzdolž rjavega vodnega toka, ki teče izpod podora na območju Čedce. Kolikor višje sva, več je v strugi sveže nanešenega materiala oranžno rjave barve. Ta del je sicer zelo položen in prav neverjetno je, kako daleč je pririnila zmes vode, peska in kamenja. Kolikor višje sva, toliko večje postajajo skale, ki jih je s seboj prinesel murasti tok. Že na prehodu s spodnjih na zgornje prode so nekatere velike okrog metra, višje proti vstopu v grapo pa tudi dva do tri metre.
Podor kot je bil viden z lovske poti
Spotoma si ogledujeva obliko pokrajine. Gruščnati nanosi se delijo na dva dela, spodnji del, ki sega v gozd, in zgornji del, ki sega do samega vstopa v grapo pod Čedco. Vmes je nekaj gozda in nekoliko bolj strmega terena, sam graben pa se gor gledano umakne vse do pobočij na levi. Zgornji del je v bistvu nanešen material od preteklih podorov. Na samem spodnjem robu je nekaj večjih balvanov, ki od spodaj gledano štrlijo normalno iz tal, z zgornje strani so pa do polovice ali več zasuti, kar kaže na naknadne nanose materiala, ki se približno tu končajo. Ko se bo material sedanjega podora razporejal naprej navzdol, bo ustvaril novo plast, zlasti če se bo premaknil naprej v večji količini naenkrat ...
Okrog je kar precej ljudi, ki si hodijo ogledovat podor in večinoma pridejo malo pod začetek grape.
Ker me zanima potek lovske poti desno od slapu, ki je še nisem prehodil, se odpraviva dalje v desno pobočje. Pot v spodnjem delu poteka v varni oddaljenosti od podora, saj sta vmes rebro, ki zamejuje z desne področje Čedce in še grapa desno od tega rebra. Približno s položajev, kjer so bile opravljene zadnje slike nekdanje Čedce, napravim še sam nekaj slik. Prideva do dela, kjer se pot usmeri nazaj levo čez grapo. Po prečkanju grape je pot šla po vrhu spodjedenega oboka, ki je tvoril desni del previsnega zgornjega dela stene Čedce, in naprej v macesnov gaj desno nad Čedco. Ta del se je v celoti podrl, večinoma v grapo pod Čedco, nekaj malega pa tudi na to stran v desno grapo. Prehoda brez plezanja v zgornji del ni več, saj je sedaj na novo nastala skalna stopnja povezana na desni s skokom v zgornjem delu desne grape. Ta skalna stopnja v območju nekdanje poti vsebuje še precej razrahljanega materiala, ki se lahko v manjših podorih zrušijo tudi na to stran. V samem rebru je nastalo nekakšno sedelce oz. rama, ki jo je na to stran utrdil ogromen podolgovat blok, ki se je odtrgal od zgornega odloma.
Čeprav sva prvotno mislila le do tu, iz stanja na terenu ocenim, da se lahko po levi strani po robu nedotaknjenega rušnatega dela varno povzpnem do začetka sedelca. Preden se povzpnem do samega robu, preverim, da druga stran na tem mestu ni slučajno spodžrta, paziti pa je treba tudi na nekaj razrahljanega kamenja, ki se ga da zlahka sprožiti izpod rušja pod robom (zato tega absolutno ne bi priporočal nekomu, ki se ni vajen gibati v krušljivem svetu in predvideti in oceniti takšnih stvari). Tudi skale in kamenje podora ob velikem skalnem bloku je še zelo razrahljano in se lahko že ob najmanjši obremenitvi zavali navzdol. Rob sedelca je tukaj (zaenkrat) varen, rušnata glava na levi pa se na drugo stran prelomi z nekajmetrsko navpično krušljivo steno. Od samega sedelca navzdol je malo bolj desno vrsta med seboj podprtih večmetrskih blokov, ki se bodo ob večjih padavinah skoraj zagotovo sprožili, ravno tako pa se lahko podre tudi del rušnate glave.
Sicer se od tu lepo vidi nov slap, ki je visok okoli 20 metrov, in šibka preperela plast pod njim, ki se ves čas po malem kruši naprej, tako da pod slapom že sedaj spodžira zgornjo trdnejšo. Pod vsem tem je spodnja trdnejša plast, po kateri je vse skupaj zgrmelo dol. Nižje ta plast postane skoraj navpična, tam je drugi (polzeči) slap. Ne poznam kriterijev, toda če je srednji del dovolj strm, se bo mogoče vse skupaj štelo kot en slap, še zlasti, ko bo voda ob kakih nalivih odnesla mehak material, ki ga je precej v tem delu. Pač pa ta novi slap ne bo imel tako visokega prostega pada, kot ga je imela Čedca pred tem. Naredim nekaj slik, nato pa se odpraviva navzdol.
Spodaj še nekaj časa opazujeva podor. Vsake toliko časa se utrga malo večji blok, destabilizira maso spodaj in čez čas po vodnem toku z glasnim hrupom navzdol priteče povečan murasti tok vode in kamenja. Na bolj položnih delih se zdi, da se je že ustavil, a po določenem času voda le pririne kamenje do naslednje brzice in tako tok vztrajno napreduje naprej navzdol.
Metod Škarja
P.s.: Zapis je nastal že konec junija, a ga zaradi drugih obveznosti nisem imel časa do konca urediti. Ker se od takrat Čedca po slikah v poročilih sodeč ni bistveno spremenila, so slike (posnete 22. junija 2008) še vedno aktualne.