Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Briceljk

gorisekgorazd@gmail.com
        [email protected]


Oltarji z Briceljka


Globoko spodaj - Log pod
Mangrtom


Triglav z Oltarjev


Pred Oblico


Briceljk in Oltarji z Oblice


Greben pred Oblico


Vrh Krnice

 

Arhiv: Gorniška potepanja

 

 

petek, 1. avgust 2008, ob 05:35, Gorazd Gorišek, ogledov: 5236

Glorija

Gorniška potepanja: Na Briceljku (2346 m) se nama je odprl pogled na greben Loške stene. Stala sva na njenem osrednjem in najvišjem vrhu. Pogled je splaval proti zahodu na Kaninske gore, pred njimi pa so se nama na ogled postavili ponosni vrhovi mogočnega zidu nad nesrečnim Logom pod Mangrtom.

 

Prečenje zahodnega dela Loške stene


Čeprav sva se tokrat še posebej potrudila z zgodnjim vstajanjem, nama v Bavšico ni uspelo priti prej kot ob devetih. Medtem ko sva pripravljala nahrbtnika, sta mimo prišla dva starejša možakarja. Zgovornejši naju je takoj pobaral, kam sva namenjena.

»Na Briceljk,« se je zaslišalo iz najinih ust.
»Sta pa prek'sna!«
Drugi ga je malo popravil: »Ma sej sta še mlada.«Na Briceljku. Zadaj Mangrt in Jalovec.

Mlada gor ali dol, treba je bilo pošteno zavihati rokave in se kar najhitreje odpraviti na pot. Prijetni sprehod mimo vasice Logje in planine Bale je hitro minil. Pri lovski koči sva se oskrbela z vodo in v nadaljevanju sledila (ne)označeni poti na Briceljk. Težav z iskanjem ni bilo, saj sva pot spoznala pred mesecem dni. Markacije so in niso. Pravzaprav niso zbledele, kot piše v literaturi, ampak jih je nekdo »prekril« s sivo barvo. Očitno se ni strinjal z rdečim odtenkom predhodnikovega čopiča.
Na Briceljku (2346 m) se nama je odprl pogled na greben Loške stene. Stala sva na njenem osrednjem in najvišjem vrhu. Pogled je splaval proti zahodu na Kaninske gore, pred njimi pa so se nama na ogled postavili ponosni vrhovi mogočnega zidu nad nesrečnim Logom pod Mangrtom.

Glorija na Vrhu Krnice

Do škrbine pod Oltarji je šlo po dveh, tu pa se je malo ustavilo. Preplezati je bilo treba strme trave, ki so prekinjene s skalnimi pragovi. Le kdo je označil smer in na vrhu še napisal, da sva zlezla na vrh, ki se imenuje Oltarji (2305 m)? Nama se zdi, da kdor se potrudi sem gor zelo dobro ve, kam je prišel.
Čez Vrh Rup (2245 m) ni bilo težav, zloglasni prag pod Oblico pa nama je dalNa Oltarje. Spodaj Log.
vetra. Čezenj naj bi visela vrv. Naj bi ... Zagledala sva jo visoko zgoraj, kako jo je nekdo »varno spravil« ob zabitem klinu. Nikakršen obvoz ni pomagal, zato sva previdno splezala čez. Lahko res ni, tako zelo težko pa tudi ne. Le hiše v Logu so zelo majhne ...
Do vrha Oblice (2246 m) sva preplezala še dva lažja pragova. Z nje je šlo po lahkem žlebu na levi strani grebena. Do Vrha Krnice (2234 m) naju je vodila izpostavljena, a lahko prehodna grebenska rez. Pogled je zdrsnil v Bovško kotlino. Odprla sva »aljaža« in našla v njem veliko znanih imen. Dve sta nama bili še posebej znani. Pred časom sva spoznala čudovito potko, ki pripelje sem gor iz Kluž. To nama je bilo ob sestopu v veliko pomoč. Iskanja ni bilo, tako da sva lahko odšla brez skrbi navzdol. Če prehodov ne bi poznala, bi se v začetnem (brezpotnem) delu sestopa zelo lovila.

Greben Loške stene z Vrha Krnice

Namesto čestitk in pozdravov so naju v dolini čakali še štirje kilometri asfalta – navzgor. Zadnji vlak v Bavšico nama je ušel za nekaj minut. Bo pa drugič več sreče z njim ...

eXTReMe Tracker