Gorenjski glas, Nasveti - Jelena Justin: Triglavsko predgorje in tudi njegov gorski svet že tisočletja privablja človeka. Na začetku mu je ta svet nudil dobrine za preživetje, saj se je po njem gibal kot lovec, nabiralec rude, kot pastir, drvar, oglar. Svet, kjer je doma planšarstvo.
Fužinske planine nad Bohinjem so svet, kjer se je pisala zgodovina bohinjskega planšarstva in fužinarstva. Fužinarstvo je starodaven in preprost način pridobivanja železove rude. Tod okoli so kopali bobovec za bohinjske fužine. Planšarski stanovi so danes obnovljeni, prenovljeni v vikende, nekatere planine so še žive, torej se še pase živina, nekatere pa so le romantični pogled v čas desetletij in stoletij nazaj, ko je človek živel in preživel od tega, kar mu je dala narava. Naša današnja tura vas bo popeljala na del te visokogorske planote, ki jo zaznamuje razbrazdani kraški relief, čudovita flora in s kančkom sreče, predvsem pa umirjenega koraka v tišini, vas bo s kakšne skale pozdravil tudi kakšen gams.
Svet, ki ga bomo danes obiskali, je običajno izhodišče za ture v visokogorje Julijcev. Danes bomo te mogočne velikane občudovali od spodaj, a tura zato ne bo nič manj lepa.
Izhodišče je Planina Blato, do katere se preko Stare Fužine lahko zapeljemo z avtomobilom. Tik pred mostom zavijete ostro levo, strmo v klanec. Na koncu vasi je "check point". Za skrajšano pot boste namreč morali sicer odšteti finančni prispevek, s katerim vzdržujejo cesto. Tik pred planino je parkirišče, kjer parkirate in se odpravite proti Planini pri jezeru. V tem delu vas čaka največ napora, saj je potrebno premagati približno 400 metrov višinske razlike in na posameznih delih je pot kar strma. Na razpotju, kjer vas smerokaz usmeri desno proti Planini Laz, vi krenete levo v smeri Planine pri Jezeru, v smeri markacij. Razdrapan kolovoz sicer ne nudi pretirano prijetne hoje. Tik pred planino se pot položi in dosežete jo v eni uri. Od tod pot nadaljujete levo, v travniški klanec, kamor vas tudi usmeri smerokaz – Planina Viševnik. V spodnjem delu strma pot se kasneje zlagoma vzpenja po izrazito kraškem svetu. Ozrazite škraplje in žlebiči nam govorijo zgodbo vode, ki je oblikovala ta čudoviti svet. Planino Viševnik dosežete v 30 minutah. Na vrhu planine vas bo z desne strani opazoval Debeli vrh, ki mu zasluženo lahko rečemo prvak fužinskih gora; na planini pa vam bodo v Bregarjevem zavetišču tudi kaj ponudili. Pot nadaljujemo naprej, v smeri Planine Ovčarija oz. Sedmerih jezer. Takoj nad Planino Viševnik vas čaka še malce strmine, nato pa se pot poleže. Hodite po gozdu, med cvetočimi pogačicami, rododendronom in sviščem. Naj vas opozorim, da bodite čim bolj tiho in opazujete naravo. Na vaši desno je namreč Griva, s strmimi skalami in travami, odkoder vas lahko opazuje simpatičen gams. Glejte pa pod noge, saj izrazit kraški svet zahteva pozoren korak. Pot bo zavila levo navzdol in obhodili boste kraško kotanjo, lahko bi rekla kar vrtačo. Ker rahlo izgubite na višini, vas tik pred Planino Ovčarija čaka še kratek vzponček. Od Planine Viševnik do Planine Ovčarija boste potrebovali eno uro. Od tod se vam bo odprl razgled na Krn in gore okoli njega.
Od Ovčarije nadaljujete po desni poti, ki se kmalu sreča s potjo, ki gre z Dednega polja proti Sedmerim jezerom. Krenete desno in pot se začne počasi spuščati. Udobna steza, ki jo obdajajo rododendrončki, vas v pičle pol ure pripelje do Planine Dedno polje, ki je od vseh planin, ki smo jih danes obiskali, največja.
Široka pot vas bo vodila naprej do Planine pri Jezeru, od tam pa nazaj do Planine Blato, kjer imate parkiran avto.
Če boste zjutraj dovolj zgodnji in boste imeli srečo, kot sem jo imela jaz, boste morda na poti srečali možakarja, ki na konju pelje tovor do Planine v Lazu. Lahko rečem, da tudi pri nas še vedno ohranjajo tradicionalen način oskrbovanja planin.
Fužinske planine so biserček za vsakega planinca ali pa gornika, predvsem pa svet, kjer občutite dihati naravo.
Jelena Justin