Janez Pikon: Vetrovno je nad Prehodavci s krajšimi presledki na izpostavljenih mestih. Preko Hribaric se spustim pod Mišeljski Konec in Kanjavec do Doliča, stičišča mnogih planinskih poti in severno proti Šmarjetni glavi. 
Pravzaprav je Šmarjetna glava (2358 m) zelo dobro vidna gora z vseh strani, ko se približujemo Doliču. S planine Velo polje po Velski dolini je markantna gora nad potjo skoraj vse do stičišča planinskih poti pod Kanjavcem, Doliča (2164 m), kakor tudi s Planike potrebujemo precej časa, da jo po njenem vzhodnem boku obidemo, ter nadaljujemo proti Doliču in Tržaški koči nižje. Zapustim označeno planinsko pot in severno po brezpotju nadaljujem na manjše sedlo grebena. Manjši kamniti možici, tudi izgubljajoča stezica so vidni vse do sedla. Ne iščem preveč oznak po terenu, kajti po občutku ravno tako hitro prispem na zahodni greben Šmarjetne glave.
Šmarjetna glava, 2358 m, Vršaki, Lepo Špičje, Poprovec, Vršaki
Razmeroma lahko prehodni spodnji del grebena omogoči hitro napredovanje do zgornjega, nekoliko bolj izpostavljenega, tudi krušljivega vrhnjega roba. Prostrana razmeroma nizka gora nudi zelo lepe poglede po okolici. Pogled seže daleč proti Mišelj vrhu, Velem polju, Draškima vrhoma in Toscu, severno Triglav, južno Mišeljski Konec, Kanjavec in Vodnikov Vršac.
Šmarjetna glava, Debeli vrh, pobočje Šmarjetne glave
Veter vztrajno s presledki nadaljuje s svojo dejavnostjo, zato se po krajšem postanku vrnem po grebenu na sedlo in se vzpnem na sosednji zahodni, točno trinajst metrov nižji vrh (2345 m), za katerega ne vem imena in nadaljujem proti od daleč že vidni planinski poti s Triglava in se po njej spustim nižje do koče in po Velski dolini na planino Velo polje.
Franclj že pripravlja kosilo, tudi name je računal z vsemi dodatki, ki sodijo zraven. Po enournem postanku in prijetnem bivanju v sirarci na Velem polju nadaljujem na Malo polje, preko planine Pod Mišelj vrhom, Jezerskega prelaza, planine Jezerce, planine Krstenica do izhodišča pred planino Blato.
Janez Pikon