Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Alpe brez visokega standarda in razkošja

Vecer.si 17.07.2008

 

 

sobota, 19. julij 2008, ob 05:28, Bruno Fras, ogledov: 1614

Večer, Narava, gore in ljudje - :Kongres za zaščito Alp v Dresdnu. Veliko tem je bilo namenjenih klimatskim razmeram in gorski naravi, ugotovili so, da je vse več skalnih podorov, zavzeli so se za skupinske in organizirane prevoze z avtobusi in vlaki.

V soboto se je v Dresdnu končal štiridnevni kongres Nemškega planinskega društva, ki je bil evropsko odmeven in aktualen. Udeležencev na kongresu je bilo nad 700. Delo je potekalo na več področjih s poudarkom na dejavnostih, ki obremenjujejo Alpe. Med njimi so gorski športi in predvsem množičnost planinstva, povezana z ekonomsko koristjo, funkcionalnostjo in naravnimi rezervati. Govorili so o vizijah in novih smereh razvoja. Med udeleženci je bil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije, mag. Franci Ekar.

Cilj kongresa so bile razprave in aktualna vprašanja o tem, kako ohraniti in obvarovati gorski svet.

Poudarili so, da mora planinska postojanka opravljati dejavnosti v funkciji preventive in zaščite, ne pa hlastati za dobrinami modernega standarda, kot so nameščanje hladilnih sistemov, hotelska kulinarika in najrazličnejša vodna razkošja. Odprto je ostalo vprašanje, ali nadaljevati sodelovanje z nacionalnimi olimpijskimi komiteji, ob pomislekih, da se ideje olimpizma spreminjajo ter se vse bolj uveljavljajo in podpirajo le olimpijski športi.

Veliko tem je bilo namenjenih klimatskim razmeram in gorski naravi, ugotavljali so, da je vse več rušenja gora, skalnih podorov. Zavzemali so se za skupinske in organizirane prevoze z avtobusi in vlaki, katerih vozne rede naj bi prilagodili obiskovalcem gora. To je predlagal Georg Simeoni, evropski ekspert za planinsko infrastrukturo pota in postojanke. Vseskozi je bila prisotna izjemna skrb za ohranjanje in spoštovanje sonaravnosti.

Najprej strokovne obravnave

Na kongresu sta se pogovarjala mag. Franci Ekar in dr. Dominik Siegrist, predsednik mednarodne komisije za zaščito Alp Cipre, ki je opozoril na zelo nevarno razprodajo Alp in na veliko škodljivost snežnih topov, ki so poleg investicijsko nabavnih in montažnih stroškov za planinsko občutljivo okolje obremenjujoči. Prav tako preusmerjanje alpskih voda v topove in prečrpavanje voda, kar je glavni vir za umetni sneg. Za to so še kako potrebne preudarne in strokovne obravnave. Dr. Siegrist je opozoril tudi na nesprejemljivost ogromnega turističnega projekta Tyrol city, ki pomeni zelo veliko nevarnost za gorsko okolje.

Mag. Franci Ekar in Jozef Klener, predsednik za zaščito Alp in nekdanji predsednik nemškega planinskega društva, sta se dotaknila vedno bolj aktualnega vprašanja o nastanku planinske zveze EU, kajti prepričana sta, da bi le celovito organizirano planinstvo EU imelo učinkovit vstop v Bruselj in pripadajoče institucije.

"Kongres tudi ni obšel dejstva, da so Alpe najbolj obremenjene zaradi vedno večjega prometa. Ocenili so, da je skrb zbujajoč italijanski cestni projekt načrtovane alpske ceste skozi Alpe, ki na bi povezovala Italijo z vzhodom in to kljub temu, da so države na območju Alp podpisale Alpsko deklaracijo o varovanju Alp. Ugotovili so, da se protokoli ne izvajajo, kot tudi ne zahteve iz določil in usmeritev Alpske konvencije," je poudaril mag Franci Ekar.

Umetno zasneževanje in podnebne spremembe
Vedno toplejše zime so razlog, da je v Alpah več kot 90 odstotkov smučišč opremljenih s sistemi za umetno zasneževanje, ki jih nameščajo na ekološko vedno občutljivejših, predvsem višjih legah. Nekatere posledice umetnega zasneževanja se pokažejo šele nekaj let po posegu, ko se jih ne da več popraviti.

Največji problem je odvzemanje vode za potrebe zasneževanja v času nizkega naravnega pretoka, kar ima za občutljiv gorski ekosistem strahovite posledice. Poleg obremenjevanja podtalnice se na umetno zasneženih smučiščih zaradi večjega odtoka taleče se vode pojavita erozija in nevarnost površinskega drsenja, kar ima neposreden vpliv na naravo.

Ker je umetni sneg težji od naravnega, ima bistveno manjši izolacijski učinek, to pomeni, da so rastline manj odporne proti pozebi, in ker se umetni sneg stopi pozneje, se skrajša vegetacijska perioda ter rastline v višjih legah, nad 1600 metrov, nimajo dovolj časa za razvoj in razmnoževanje. Pri raziskovanju razmer na visokogorskih smučiščih v švicarskih in avstrijskih Alpah je bilo ugotovljeno, da je na smučarskih progah več kot 10 odstotkov manj rastlinskih vrst kot v njihovi okolici. Odvisno od višine lokacije minejo desetletja, preden si tla in rastje opomoreta od gradbenih posegov, ki se izvajajo s težko gradbeno mehanizacijo.

Naprave obratujejo ponavadi ponoči, kar vznemirja divje živali, ki pozimi potrebujejo mir ali so na lovu za hrano. Sove, zajci, gamsi in jelenjad se zato izogibajo območij, ki jih umetno zasnežujejo. Zadrževalniki vode za zasneževanje pa lahko zaradi izredno velikega nihanja vodne gladine postanejo usodni za mnoge živali.

Sistemi umetnega zasneževanja so potratni porabniki električne energije. Obratovanje novih tipov snežnih topov je postalo energijsko učinkovitejše, a hkrati se podaljšuje njihov čas obratovanja. Naprave za umetno zasneževanje v času, ko ni na voljo dovolj velikih količin vode, uporabljajo tudi vodo, primerno za proizvodnjo električne energije.

Pod še večjim vprašajem je zasneževanje s pomočjo bakterij. Vodi v napravah dodajajo proteine, da lahko tudi pri višjih temperaturah ustvarijo sneg, ta snov pa pronica v vodo in rastline. Kristalizacijska jedra bakterij poškodujejo rastline in te izgubijo naravno zaščito pred zmrzovanjem. Škodljiva je tudi uporaba mineralnih soli za utrjevanje prog, ki zaradi gnojilnega učinka vplivajo na ekosisteme.

Dolgoročnih študij o posledicah dodatkov za izdelavo umetnega snega na človeka in okolje ni, zato je prav verjetno, da se bodo v naslednjih letih pokazale tudi druge posledice, ki škodujejo naravi in slabijo kakovost okolja.

Urška Šprogar

Komentiraj (1):

Tone Škarja, sobota, 19. julij 2008, ob 15:26

Na naravne zakonitosti ne moremo vplivati, a žal kaj dosti niti na človeško ravnanje ne. Večina odločujočih je naravovarstveno dovolj izobražena, a magnetno polje kapitala je za njihov kompas veliko močnejše od naravnega zemeljskega. Denar omogoča politikom izvolitev in oblast, zato tako zlahka ravnajo drugače od svoih prejšnjih stališč, oziroma se delajo zavedene in neinformirane. Saj tudi za snežne topove naših smučišč črpamo vodo presenetljivo visoko. Za vsako črpalko je moral nekdo dati soglasje. Vsak zbiralni bazen ima lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Vsak "vnet" naravovarstvenik bi zlahka prišel do podatkov o odgovornih, a raje tudi sami delajo veter kar tako, za videz. Slovenijo bo pokopalo njeno lastno licemerstvo, hinavščina in pogoltnost. Za razumno ravnanje z naravo so potrebni vzgoja, znanje in sankcije, ne pa debatni krožki od okroglih miz do balijskih konferenc. A soj žarometov in trenutek lastne podobe na TV in v časopisju sta več vredna od resničnega dela za urejanje razmerja med naravo in človekom. Saj podobno ravna ves svet, le da v manjšem loncu voda prej zavre.

eXTReMe Tracker