Anonym 14.07.2008 07:28 2794 0

Veliki pejsaži francoskih narodnih parkov

Večer, Narava, gore in ljudje – Urška Šprogar: Razstava kot posledica dolgoletnega sodelovanja med Triglavskim narodnim parkom in francoskim gorskim parkom Ecrins

Na Trgu francoske revolucije v Ljubljani je razstava fotografij, ki predstavljajo pejsaže francoskih narodnih parkov, avtorja Patricka Desgraupesa in sta jo organizirala francosko ministrstvo za ekologijo ter trajnostni in prostorski razvoj in javna ustanova Francoski narodni parki. Razstava v Ljubljani je odgovor na razstavo Naravna dediščina Slovenije, ki jo je februarja letos v Parizu organizirala Slovenija, in kaže željo obeh letos predsedujočih držav v EU po predstavitvi vrednot pri ohranjanju naravnega bogastva. Istočasno sta razstavi tudi posledica dolgoletnega sodelovanja med Triglavskim narodnim parkom in francoskim gorskim parkom Ecrins. Za ohranitev francoske naravne dediščine je država ustanovila sedem narodnih parkov, 156 naravnih rezervatov, 516 zaščitenih območij za biotope, 429 zaščitenih naravnih področij in 43 regionalnih naravnih parkov, ki pokrivajo več kot 12 odstotkov površine Francije. Poleg tega pa ima Francija še tri parke na teritorijih bivših kolonij.

Za varstvo okolja namenja Francija 755 evrov na prebivalca, tri četrt vsote je namenjenih ravnanju z odpadnimi vodami in odpadki. V Franciji je 136 drevesnih vrst, kar je za evropsko državo izjemno število. Narašča tudi število velikih živali; v zadnjih 20 letih se je število jelenov podvojilo, število srn pa potrojilo.

Enaka zakonodaja
Na predstavitvi razstave v Ljubljani je Jean-Pierre Giran, predsednik Francoskih narodnih parkov povedal, da so na mednarodni ravni sprejeli številne pogodbe in konvencije, med drugim tudi konvencije Združenih narodov o podnebju, biološki raznovrstnosti in proti širjenju puščav. Poudaril je, da je bistveno, da imajo vsi parki enotno zakonodajo, od leta 2006 pa vsak park za potrebe lastnega prebivalstva zase prirejena določila. Z vsemi osrednjimi predeli v vseh narodnih parkih upravlja država, medtem ko so za pripadajoče okoliške teritorije možni dogovori med prebivalstvom in upraviteljem posameznega parka, glede na prednost in zahtevnost ciljev varovanja. V parkih je prepovedano umetno zasneževanje, brez hrupa zračnega in motornega prometa. Marsikje so popolnoma zaprta območja, prepovedana so tudi prečenja planincev in pohodnikov, namenjena edino raziskavam. Prepovedan je lov, tudi v primeru bolezni divjadi najprej raziščejo vzroke, uvedejo zdravljenja oziroma ukrepajo glede na rezultate raziskav.

Zaustavitev izgubljanja bioraznovrstnosti je kratkoročni cilj Slovenije in Francije na področju ohranjanja narave do 2010, ki so ga v Göteborgu določili voditelji držav. Narodni parki alpskega loka so oporne točke za dosego ciljev ohranjanja raznolikosti rastlinskega in živalskega sveta.