Boris Štupar 04.07.2008 07:29 6080 0

Lepote Dleskovške planote - Veže

Gorniški klub Savinjske doline - Luče predstavlja lepote Dleskovške planote - Veže z njenimi vrhovi: Križevnik 1910 m, Poljske device 1879 m, Velika Zelenica 2114m, Veliki vrh 2110 m, Dleskovec 1966 m

Dleskovška planota obsega področje, ki ga na vzhodu omejujejo porečje Lučnice in Savinje, na zahodu Robanov kot, Ojstrica in Šibje, na jugu črta Šibje - Ravno polje - Planica ter na severu črta Križevnik - Slanice. Prikazuje ga karta na hrbtni strani. Meri približno 20 km2. Štejemo jo lahko za visoko planoto, ki leži na nadmorski višini preko 1500 m.
Karta, natisnjena na hrbtni strani, je povzeta po državni topografski karti Republike Slovenije (1:25.000), vendar je zaradi tehnike tiskanja nekoliko zmanjšana, kar pa ne škoduje njeni pohodniški uporabi. Oznake kažipotov so podane v Gauss-Krügerjevih koordinatah. Uporabniki GPS naj zato naprave naravnajo na ta koordinatni sistem.
Karta je tudi na spletni strani http://www.geopedia.si/ pod geslom »Veža«. Dodatne informacije so dostopne na e-naslovu gorniski_klub.luce@siol.com. Dleskovška planota je dostopna preko južnega dela po cesti, ki vodi ob Lučnici (dolina Podvolovljek). Uporabiti jo je mogoče iz zahodne smeri (če se pripeljemo iz kamniške strani preko Kranjskega Raka) ali iz vzhodne, kadar se pripeljemo iz Luč.
Na dobro označenem odcepu za Korošico (med km 11 in 11.5) zavijemo navkreber v smeri Planice. Pot nadaljujemo mimo Planice (kmetija Planinšek) do Ravnolesja. Tu se odcepi cesta proti planini Podvežak, ki je izhodišče za Ojstrico (planinska postojanka Korošica) in Moličko peč (Kocbekovo zavetišče in kapelica sv. Cirila in Metoda).
Za pohod v osrčje Dleskovške planote na tem odcepu nadaljujemo naravnost v smeri planine Ravne. Peljemo mimo tamkajšnje pastirske koče do obračališča (parkirišča) pod Smrekovcem (višina približno 1500 m). Od tu naprej je treba peš.
Pot od tega izhodišča do vrha Križevnika je v nadaljevanju podrobno opisana. V naslednjih letih bodo sledili opisi poti na druge vrhove, navedene na naslovni strani, zanje so potrebne še nekatere geodetske uskladitve. Od parkirišča nas vodijo markacije in kolovoz, ki se spremeni v stezico. Na sedelcu se priključi potka iz planine Ravne. Skoraj horizontalno pridemo do naslednjega sedelca in kažipota za planino Polšak, kjer zapustimo markirano pot in se usmerimo desn na lovsko stezico. Od tu sledimo potki, ki je označena z novimi rdečimi pikami i „možici“ in se rahlo dviga in spušča vse do planine POLŠAK. Rdečim pikam sledimo še do NAPAJALIŠČA, kjer se pike končajo. Pot naprej kažejo le „možici“ in poseke v ruševju. Posebno moramo biti pozorni na odcepih poti, da izberemo manj vidno strmo pot. Na uravnavi, ko zagledamo Križevnik, se usmerimo desno in blizu „solnice“ sledimo potki in poseki v ruševju vse do sedla predvrha, na sam vrh Križevnika. Tu se nam odpre čudovit pogled v Robanov ko in na skoraj vse vrhove Savinjskih Alp.
Prepričani smo, da je opis poti od izhodišča do Križevnika dovolj nazoren in je pot mogoče opraviti tudi brez drugih navigacijskih pripomočkov. Ker področje obsega približno 20 km² in je zaradi delne poraščenosti z gozdom in ruševjem nepregledno, je treba označbe poti zelo resno upoštevati. Neodgovorna lahkomiselnost lahko spremeni prijeten pohod v nevarno avanturo. Pot ni primerna za neizkušene pohodnike. Če potrebne izkušnje manjkajo in se na pot podajamo prvič, se pridružimo komu, ki Dleskovško planoto dobro pozna.

PAZI! Lučka koča, ki je omenjena na nekaterih napisnih tablah, ne obstaja. Ne iščite jo. Napis je zavajajoč. Za Novo leto 1945 so jo požgali nemški okupatorji.
Kaj so »možici«? V male kopice zloženi kamni – kažipoti, ki so jih v starih časih postavljali in uporabljali pastirji in lovci.

Lepote Dleskovške planote - Veže (PDF)

Zlata pravila za pohodnike:
Pred pohodom zberite informacije (zemljevide, opise, itd).
Dan pred pohodom poslušajte vremensko poročilo.
Na pot le v dobrih čevljih in s primernimi oblačili!
V nahrbtnik obvezno prvo pomoč, nekaj hran in vode.
Upoštevajte pokritost področja z mobilnim signalom.

Pohod na Križevnik 1910 m in
posvetitev dveh Aljaževih stolpičev na planini Ravne