Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Krofička čez Ute

gorisekgorazd@gmail.com
        [email protected]



Movznik. Potka vodi desno od
najbolj izrazitega stolpa.


Nekje visoko nad Robanovim
kotom ...


Na Krofički; zadaj Ojstrica.


Travnik (2029 m) in greben do
Krofičke.


Na Utah. Pod steno stoji Robanov
stan.


Ojstrica in Krofička nad Robanovim
kotom

 

Arhiv: Gorniška potepanja

 

petek, 27. junij 2008, ob 05:35, Gorazd Gorišek, ogledov: 8239

Počivalnik na MovznikuGorniška potepanja: O čudoviti potki, ki vodi z Movznika mimo Robanovega stanu na SZ greben Krofičke, sva že veliko prebrala. Najina pričakovanja so se več kot uresničila. Doživela sva zanimiv dan v neokrnjenem predelu vzhodnih Grintovcev.

V kraljestvu Robanovega pastirja

O čudoviti potki, ki vodi z Movznika mimo Robanovega stanu na SZ greben Krofičke (2083 m), sva že veliko prebrala. Najina pričakovanja so se več kot uresničila. Doživela sva zanimiv dan v neokrnjenem predelu vzhodnih Grintovcev.

Icmanikova planina

Začela sva pod Icmanikovo planino. Pot naju je vodila pod vrhom Strelovca proti Movzniku. Odcep poti do pastirskega stanu sva našla brez posebnih težav. Opis v vodniku (Kamniško-Savinjske Alpe; zadnja izdaja) je zelo dober. Za prvo škrbino naju je sicer zelo vleklo navzdol, a tam ni bilo nadaljevanja. Po strmih travah sva prečila v desno in nad naslednjo ostro zarezano škrbino našla prehod. Vse skupaj je še najbolj podobno trentarskemu svetu nekje visoko nad Sočo.

Novodobni Robanov pastirPri Robanovi »palači«, ki se stiska pod navpično steno, se strmina unese. Za njo se v desno navzgor odpre prehod na greben. Na njem naju je pričakalo rušje. Umaknila sva se mu pod greben, kjer sva slutila prehod. Napaka! Prebijanje skozi zeleno nadlogo se ni končalo prav kmalu. Šele pod Travnikom sva se »skobacala« nazaj na greben. Nadaljevanje je bilo zato bolj izpostavljeno, a precej manj naporno. Ob čudovitih razgledih na Robanov kot in Logarsko dolino sva se bližala Krofički. Bližnja stena Ojstrice nama je zakrila skoraj polovico obzorja.

Nazaj grede sva se ves čas držala grebena. Tudi pod Travnikom je veliko lažje in manj naporno kar »po vrhu«. Brez nadležnega prebijanja skozi rušje sva dosegla sedlo, s katerega je bil do pastirskega stanu le še prijeten sestop. Nikamor se nama ni mudilo. Sredi enega najlepših kotičkov v Savinjskih Alpah so misli odplavale v preteklost, ko so tod še pasli.

Jaz sem že mal' zmatrana.

Po izpostavljeni potki sva se vrnila na Movznik, se povzpela na Strelovec in se z njega po strmem pobočju spustila na Icmanikovo planino. Pred njo sva "srečala" še nekaj ogromnih mravljišč. Nikjer še nisva videla tolikšnih. Očitno so štajerske mravlje najbolj sposobne … Mravljišče in ...

Dan sva končala z vzponom na bližnje razgledišče nad planino. Logarska dolina je odtod videti kot iz letala. Za nagrado sva si na izhodišču privoščila še sadno kupo v naravi. A kako je videti? Na nekaj kvadratnih metrih so vabile borovnice, maline in jagode. V dlan nabereš vsakega malo in sadna kupa je pripravljena.

Dober tek so nama zaželele kar ptice na vejah …

eXTReMe Tracker