stran 146: ... Rešilna postaja v Kranjski Gori ...
Za boljšo predstavo obdobja, v katerem je bila ustanovljena naša "gorska reševalna služba", poobjavljamo kompletno rubriko
Dunajska podružnica — ustanovljena. Dne 21. junija t, 1. se je vršil na Dunaju v hotelu „Zur Post" ustanovni občni zbor Dunajske podružnice. Zbralo se je mnogo odličnih Dunajskih Slovencev in Slovenk, mej temi gg. c. kr. mini-sterski svetnik Dr. Janko Babnik, c. kr. dvorni svetnik Frane Dukič, c. kr. glavni odvetnik Ivan Okretič, c. kr. vladni svetnik Dr. A. Primožič in drugi. Zastopana so bila tudi razna slovenska Dunajska društva. Osrednji Odbor S. P. D. je bil zastopan po blagajniku g. Šušteršiču.
Zastopnik pripravljalnega odbora, g. Ljudevit Valjavec, je pozdravil vse navzoče, prebral brzojavni pozdrav Orednjega Odbora in v kratkih potezah podal razvoj ustanovitve podružnice ter označil nje cilje.
V odbor so bili voljeni sledeči gospodje: načelnik: g. Ljudevit Valjavec c. kr. rač. oficial; nač. namestnik: g. Bogumil Koser, c. kr. finančni koncipist; g. Janko Mladič, c. kr. računski svetnik; tajnik: g. Josip Suchy, višji oficial trgovske zbornice; odbornik: g. Ivan Luzar, nadrevident v pokoju. Računski pregledniki: gg. Merlak in Golobic. Končno je še zastopnik Osrednjega Odbora spodbujal novo podružnico k delovanju, posebno pri drugih Slovanih.
V zadevah te podružnice se je obrniti na naslov načelnika, Dunaj, IV. Joh. Straussgasse 43.
Vilfanova koča na Begunjščici je že otvorjena. Po odborovem sklepu imajo dijaki v koči prosto prenočnino. Vsi člani planinskih in sličnih društev katerekoli narodnosti, ki se izkažejo z društveno legitimacijo, pa imajo v koči iste olajšave kakor člani „S. P. D." Podružnica priredi v prvi polovici avgusta v gostilni „Triglav" v Lescah veliko planinsko veselico.
Ruška Koča — letovišče. Nova stavba poleg Ruške Koče vrlo napreduje in bo najbrž že 15. julija gotova. Stavba je namenjena letoviščarjem ter obsega 10 sob z 22 posteljami. Skrbelo se je tudi za mrzlo in toplo kopel. Nekaj sob je že oddanih. Stavba pa še nima imena. Nekdo je nasvetoval ime „Planinka", ker se tako imenuje neki Pohorski vrh. Kdor se za stvar zanima, naj izrazi svoje mnenje predsedniku v Ruše, sicer bo odbor v kratkem o tem odločil.
Rešilna postaja v Kranjski Gori. Dne 16. junija 1912 je sklicala podružnica S. P. D. v Kranjski Gori odborovo sejo radi nameravane ustanovitve rešilne postaje v Kranjski Gori. — Udeležili so se seje ne samo vsi podružnični odborniki, temveč prišlo je k njej mnogo domačinov Kranjskogorcev, ki se zanimajo za stvar. Več navzočih je prijavilo svoj pristop k rešilni postaji; obljubljenih pa nam je še iz sosednjih vasi kakor iz Dovjega, Mojstrane, Podkorena in Rateč več članov. Seje se je udeležil tudi od Osrednjega Odbora g. dr. Demšar, ki je skupno z načelnikom podružnice v Kranjski Gori, g. dr. Tičarjem, predaval v poljudnih besedah o prvi pomoči planinskim ponesrečencem. G. dr. Tičar je obljubil, da bode pozneje imel več takih predavanj.
Koča na Vršiču — otvoritev. Slavnostna otvoritev planinske koče na Vršiču" se vrši dne 4. avgusta t. 1. ob polu 12. uri dopoludne. — To naj blagohotno vzamejo na znanje vsi prijatelji planinstva, kakor tudi drugi prijatelji krajših in lažjih izletov v planine, da si ta dan izbero za polet na Vršič. Iz Kranjske Gore je prihod nanj po lepi šetalni poti mogoč vsakemu v navadni promenadni opravi. Razgled pa je spotoma in na licu mesta nedosežno lep in veličasten. — Natančnejši program slavnosti se bode pravočasno priobčil v listih
Jelenk nad Spodnjo Idrijo (1106 m). — Idrijska podružnica S. P. D. je meseca maja izvršila markacijo poti na Jelenk nad Spodnjo Idrijo (1106 m). Markacija se začenja v Spodnji Idriji, kjer je na hiši trgovca Božička pritrjena plošča z napisom, ter drži najprej po cesti, ki vodi v Kanomljo. Ob izlivu Kanomljice v Idrijco pa krene na desno črez most, gre nato mimo Svetličičevega posestva proti Trepališču in odtod mimo Hladnikove hiše na vrh. Mestoma je pot nekoliko strma, vobče pa dokaj zložna.
Lep je razgled z vrha Jelenka proti jugu, a proti severu ga nekoliko zapira drevje. Če pa stopiš malo nižje proti Masoram, te pozdravijo v ozadju Julijske Planine s Triglavom in Kamniške Planine, v ospredju vidiš vse bližnje hribe in tik pod seboj na desnem bregu Idrijce prelepe vasice Jazne, Otalež, Plužne in dr., ki leže, kakor bi bile posejane.
Podružnica ni markirala poti na Jelenk toliko zaradi razgleda, kakor zaradi njegove zanimive planinske flore. Posebno veliko je na Jelenku kranjskega jegliča (Primula carniolica), po pečinah pa raste lepi jeglič ali avrikel (Primula auricula). Jako zanimiva je lepo rudeča primula, ki je bastard: Primula auricula X Primula carniolica. O njej nam piše prof. Paulin: „To zanimivo rastlino je prvič opisal I. N. Ho s t leta 1827. v Flora Austriaca p. 248 na podlagi eksemplarov, nabranih na Jelenku, ki mu jih je poslal tedanji vodja c. kr. botaničnega vrta v Ljubljani, F. Hladnik, ter jo je krstil Primula venusta.
Omenim naj še, da stojita na razpotju blizu vrha dve tablici. Ena kaže pot na Jelenk, druga pa pot k posestniku Logarju, kjer je turistovsko zavetišče. Pot k zavetišču je markirana od ravnokar omenjene točke in od vrha, kjer se tudi nahaja kažipotna tablica: Pri Logarju dobi turist mleko, jajca, kruh, pa tudi za dobro vino je preskrbljeno. Tu je razpoložila naša podružnica pred kratkim spominsko knjigo, v katero se obiskovalci zanimivega Jelenka kaj pridno vpisujejo. — Turistu, ki ljubi izpremembo, bi svetovali sestop na Travnik, Želin ali pa na Reko. — Iz Spodnje Idrije na Jelenk rabiš 2 do 2 '/2 ure. B. B.
Nesreča na Veliki Planini (1555 m) (f Ludovik Repe). V nedeljo, 9. junija, je šel trgovski učenec Ludovik Repe iz Kamnika s tremi tovariši na Veliko Planino. Od naše Koče so se podali na bližnji rob nad Žrelom, od koder je lep razgled v Konjski Dol in Bistrico, in so si očividno poiskali pred vetrom zavetja v skalah nad prepadom. Ko so hoteli okoli poldne oditi, zdrsnilo se je Repetu in, padel je črez kakih 20 m visoko skalo, se potem še valil po silno strmem pobočju in konečno nezavesten obležal. Tovariši so ga spravili v kočo, mu poslali po pomoč in mu po možnosti pomagali. Zlomil si je nogo in glavo prebil. Bil je večinoma na pol v nezavesti. Naš vodnik Fran Prelesnik iz Stahovce je že ob polpetih prihitel s še enim domačinom na Veliko Planino, da preneso ranjenca z nosilnico v dolino — a še spotoma, preden so sestopili s planot Velike Planine, je Repe izdihnil.
Nesreče je bila kriva nepozornost, pa tudi neprimerna oprava; deček je imel navadne nepodkovane čevlje, ki so bili na podplatih čisto uglajeni, vsled česar se mu je v polzki travi moralo zdrsniti. Bodi ta žalostni slučaj resen opomin, da ne puščajmo mladine brez nadzorstva in z neprimerno opravo gorel. T.
Bosansko-Hercegovska kopališča. Člani S. P. D. dobe proti društveni izkaznici 15°/0 popusta pri sobinih cenah v sledečih hotelih: Banjaluka — Hotel »Bosna", Jajce — deželno-erarični Grandhotel, Bugojna — Grandhotel Grof, Tuzla — Grandhotel, Brčko — Grandhotel „Posavina", Goražde — Hotel „01ehla", Jablanica — deželno-erarični Hotel, Mostar — Hotel „Marinta".