Dnevnik - Jani Alič: Slovenski gorski reševalci so lani dosegli žalosten rekord, saj so sodelovali kar v 348 akcijah s 413 ponesrečenci. Letos imajo trenutno za polovico manj dela kot lani v tem času, najbolj pa sta k temu pripomogla slabo vreme in dolgotrajna zima v visokogorju.
| |
 |
|
| |
Planinci bi se morali lotevati le tistih tur, katerim so fizično in psihično dorasli, ter s primerno opremo. Kar 45 odstotkov ljudi, ki so klicali na pomoč, je bilo nepoškodovanih. (Foto: Dnevnik) |
|
Reševalci ugotavljajo, da se največ gorskih nesreč zgodi ob koncu tedna med dvanajsto in petnajsto uro na označenih poteh zaradi zdrsa, padca, slabe orientacije, bolezni in izčrpanosti. Največ drugih reševanj je zaradi aktivnosti v zraku. Lani so imeli tudi 53 iskalnih akcij. Ob povečanem številu reševalnih akcij se povečujejo tudi problemi reševalcev. Največji problem je neurejen status zaradi veliko izostankov z delovnega mesta. "Tako, kot je zdaj, ne more v nedogled. Če ne bo bonitet delodajalcev, se nam v prihodnje ne obeta nič dobrega. Zdaj največ delamo na humanitarnem principu," je zaskrbljen
Miro Pogačar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije. Da so gorski reševalci preobremenjeni in da bo treba rešiti njihov status, je potrdil med obiskom v Tolminu na prvem dnevu gorskih reševalcev tudi minister za obrambo
Karel Erjavec, ki pa za zdaj še ne vidi rešitev.
Žarko Trušnovec, načelnik GRS Tolmin, pa dodaja, da so imeli lani tudi po dve in celo tri akcije reševanja na dan. Vseh je bilo kar 55. "Pri nas so na prvem mestu nesreče padalcev. Največ jih je bilo na območju Kobale nad Tolminom. Na padalce odpade kar 31 odstotkov vseh intervencij in kaj lahko bi se preimenovali v padalsko reševalno službo," meni Trušnovec in poudarja, da število planinskih nesreč na Tolminskem narašča linearno s povečanim obiskom gora, medtem ko so nesreče alpinistov, jamarjev in smučarjev v zadnjem desetletju dokaj konstantne. Gorski reševalci pravijo, da se veliko nesreč zgodi pri sestopu.
"Tudi za pohode v gore bi morali imeti tečaje, tako kot jih imamo za plavanje ali smučanje," meni Jani Bele, član komisije za informiranje in analize pri GRS Slovenije. "Letos smo ga morali odpovedati, ker sta se nanj prijavila le dva kandidata. Planinci bi se morali lotevati le tistih tur, katerim so fizično in psihično dorasli, ter s primerno opremo. Kar 45 odstotkov ljudi, ki so klicali na pomoč, je bilo nepoškodovanih. Ugotavljamo, da nekateri na pomoč ne pokličejo pravočasno, ker se bojijo, da bodo morali reševanje plačati. Račun za reševanje lahko izda le ministrstvo za obrambo, če gre za veliko malomarnost. Zakonodaja na tem področju ni dorečena," še pravijo pri GRS. Naj dodamo, da so gorski reševalci takoj po vaji s helikopterjem odleteli po planinko, ki je omagala na poti na Krn.
Reševalne intervencije
Za prvih sto reševalnih intervencij so pri GRS Tolmin potrebovali več kot 40 let, za drugih sto 10 let, na 300 intervencij so prišli v vsega petih letih, za 400 in 500 intervencij pa sta zadoščali po dve leti.
Jani Alič