Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Marko Renčelj 1358 1

Da bo v gorah manj nesreč

Večer, 29.06.2005, Narava, gore in ljudje: Najpogostejše gorske nesreče zdrsi ob sestopu v dolino

Za urejene planinske poti in čistejšo naravo v naših planinah


Da bo v gorah manj nesreč


Najpogostejše gorske nesreče zdrsi ob sestopu v dolino - Veliko je težav zaradi neusposobljenosti in pomanjkljivosti znanja



Mišelj vrh, s poti nad Vodnikovo kočo Foto: Urška ŠprogarSlovenski gorski svet obišče letno več kot milijon gornikov. Med njimi je precej takih, ki niso niti primerno izurjeni niti usposobljeni za hojo po visokogorskih poteh. Vzroki nesreč v gorah so povezani z izbiro prezahtevnega cilja, ni telesne in duševne pripravljenosti, oprema je pomanjkljiva in neustrezna. Veliko je težav zaradi neusposobljenosti in pomanjkljivega znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, zaradi nepoznavanja poti in površja in podcenjevanja razmer v gorah. Najpogostejše nevarnosti so zdrs, padec, padajoče kamenje, strela, plaz in podhladitev. Gorske nesreče se najpogosteje zgodijo v zgodnjem popoldanskem času kot zdrs ob sestopu v dolino.

Na planinskih poteh je poskrbljeno za varnost obiskovalcev gora in zmanjšano tveganje poškodb. Planinska organizacija je zavarovala večino najbolj obiskanih poti v visokogorju. Dela na poteh in za varovanje opravijo strokovno usposobljeni markacisti iz planinskih društev. Pri Planinski zvezi Slovenije deluje tehnična podkomisija, ki združuje strokovnjake za obnovo visokogorskih poti. Z leti je PZS tej skupini zagotovila najpotrebnejšo tehnično opremo, tako da obnove zavarovanih poti v visokogorju potekajo enotno s strokovnjaki te ekipe in s pomočniki iz lokalnih planinskih društev.

Pri obnovi poti komisija za pota posveča v zadnjih letih veliko skrb tudi ekološkemu vzdrževanju in obnovi poti ter preventivnemu delu na rednem vzdrževanju poti, zlasti Slovenske planinske poti, ki je v oskrbi Komisije za pota. V ekološko vzdrževanje in obnovo poti sodi obnova varovalnih naprav, zamenjava starih klinov in jeklenic s tem, da se njihovo število zmanjšuje, vendar ne na račun varne hoje. Potrebno je urejanje odvodnjavanja na poteh, da jih voda ne uničuje, tudi ukinitev bližnjic, ki so glavni povzročitelji erozije. Pomembna je postavitev smernih tabel, ki seznanjajo planince o smeri in težavnosti poti.

Varovanje narave

Območje Alp zagotavlja v Sloveniji največjo rezervo pitne vode, saj se od tam napaja večina slovenskih rek. Vsi se zavedamo, da je čista pitna voda vir življenja in da jo moramo kar v največji meri tudi sami ohranjati. Kar 152 planinskih koč je v alpskem svetu in v sredogorju Slovenije, vse te koče pa so lahko med potencialnimi onesnaževalci okolja, zlasti nižje ležečih vodnih virov. Ob obremenjenosti z vedno večjim številom obiskovalcev planinskega sveta je seveda ogrožena tudi narava. Planinske koče, zlasti v visokogorju, niso dostopne z avtomobili in zato je treba vse zaloge prinesti v kočo na ramenih, ob tem pa vse odpadke odnesti v dolino. Prav tako je problem električna energija, ki se še vedno pridobiva z agregati, ti pa so potencialni onesnaževalci okolja, posebno ob morebitnem izlitju goriva.

Zaradi vedno večje obiskanosti koč je vedno večje tudi onesnaženje z odpadnimi vodami, ki nastajajo v planinskih kočah. Smeti pa tako že vrsto let nosijo planinci v nahrbtnikih nazaj v dolino.

Urška Šprogar

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti v2 Večer

1 komentarjev na članku "Da bo v gorah manj nesreč"

Bojan Leskošek,

>Planinske koče, zlasti v visokogorju, niso dostopne z avtomobili in zato je treba vse zaloge prinesti v kočo na ramenih, ob tem pa vse odpadke odnesti v dolino.

Ja, seveda. Veliki H-ji, ki jih vidimo na ploščadih ob kočah, pa so potem verjetno oznake za terenske bolnišnice?

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Berem klic iz stene
Naslednja objava Pogodba za planinski center
  • Število objav: 46077

Novosti