Večer, Narava, gore in ljudje: Zagovarjamo neovirano, gorskemu okolju prijazno gibanje tudi v ostenjih, plezalnih smereh in na terenih za turno smučanje
Planinske poti so javnega značaja, nihče jih ne sme zapirati ali prepovedati prehoda
Pot na Vodnikovo kočo je še vedno neprehodna
Z junijem dobiva pravnomočno veljavo lani sprejeti zakon o planinskih poteh, kjer je izrecno navedeno, da je uporaba planinskih poti na lastno odgovornost in da razmerje z lastniki zemljišč, kjer so poti, urejuje država. O tem, kako bomo hodili tudi po zavarovanih območjih, govori mag. Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije:
"S tezami, osnutki in sedaj predlogom novega zakona o Triglavskem narodnem parku smo se že od vsega začetka nastajanja seznanjali in sproti sporočali naša planinska stališča. Kot osnova je želja, da bi kar največ površin ostalo varovanih. Zagovarjamo tudi neovirano kulturno in gorskemu okolju prijazno gibanje, pohodništvo po poteh v območju parka in enako tudi v ostenjih, plezalnih smereh in turnosmučarskih terenih. Stališče PZS je tudi, da je planinskih poti dovolj, te pa je treba strokovno zaščititi, vzdrževati in obnavljati. Tudi planinskih koč je dovolj, poskrbeti pa je treba za njihovo obnovo, učinkovito ekološko sanacijo in uporabo gorskemu svetu prijaznih energetskih virov. Tudi strokovno usposobljeni vodniki PZS ne bi smeli biti ovirani pri vodenju v območje triglavskega narodnega parka. Prizadevamo si, da bi PZS aktivno sodelovala in bi bila upoštevana pri izdelavi in sprejemanju upravljalnega načrta parka, da bi imela tudi po zakonu neposredno mesto v svetu organa upravljanja TNP in tudi, da se nekatere izjeme, uvrščene v drugo zaščiteno območje, še enkrat preučijo v prid umestitve v prvo."
Zakon o planinskih poteh določa pogoje za gradnjo, vzdrževanje in označevanje planinskih poti ter njihovo nemoteno in varno uporabo. Planinske poti so javnega značaja, kar pomeni, da jih nihče ne sme zapirati ali prepovedati prehoda. Pri dokončnih oblikovanjih so aktivno sodelovali člani komisije za planinska pota pri Planinski zvezi Slovenije in komisija za varstvo gorske narave.
Lastnik zemljišča, čez katerega poteka planinska pot, mora uporabnikom dopustiti, da jo uporabljajo za hojo, tek ali plezanje, skrbniku pa, da jo vzdržuje in označuje. V zakonu je določeno, katere pogoje mora izpolnjevati društvo oz. posameznik, da lahko skrbi za planinsko pot. Planinska društva, ki so s svojimi markacisti skrbniki poti, jih vzdržujejo in označujejo, obnavljajo markacije, postavljajo usmerjevalne table in na vrhovih skrinjice. Ob tem pa morajo paziti, da se ne spreminjajo reliefne in krajinske značilnosti območja, da se ne slabšajo vodne, gozdne in kmetijske razmere zemljišča.
"Komisija za planinska pota je vse bolj v funkciji izvajalca, saj najtežja dela pri obnovi planinskih poti opravijo prav sami, to je markacisti tehnične ekipe. Zahtevno in novo opravilo markacistov pa je tudi digitalizacija poteka planinskih poti in smeri z uporabo GPS-naprav. To je zanesljivo zanimiv sodoben pripomoček za pohodnike, ki bodo lahko kar na ekranu mobilnega telefona preverjali in ugotavljali mesto nahajališča. Markacisti in vodniki planinske zveze, v sodelovanju s komisijo za gorsko reševanje, bodo morali čim prej prevzeti tudi svetovanje in dajanje planinskih napotkov na izhodiščih planinskih poteh in na poteh samih - planincem in drugim obiskovalcem gora; o opremi, obutvi, varni hoji, ustrezni izbiri cilja, orientaciji in ostale planinske informacije. Prav tu tudi vidimo posebno poslanstvo izjemno pomembne komisije za usposabljanje in preventivo. Dobro je preveriti, kakšno je stanje med planinskim članstvom in drugimi obiskovalci gora in z anketami ugotoviti, kakšne naj bodo nadaljnje usmeritve za delo strokovnih komisij in usposabljanj", pravi Franci Ekar.
Trase za kolesarje
Gorsko kolesarjenje potrebuje določitev tras za kolesarjenje v planinskem svetu. Nikakor to niso planinske poti, ki jih ščiti že sam zakon. Prizadevati si moramo zato, da ne bo nihče že tradicionalnih planinskih poti prekvalificiral v kolesarske. Morda bi bilo dobro razmisliti tudi o imenu "planinsko turno kolesarjenje", so predlagali člani komisije za pota pri PZS.
Obremenitve planin
Ko so lani decembra padle ovire za prehajanje državnih meja tudi v gorah, so se začele oživljati živahne razprave v prostoru Alpe-Jadran. Gore, planinski svet, so za človeka vse pomembnejše, privlačnejše. Vse bolj uživa že v pogledih na panorame vrhov, ko že z doline zaznava gorsko okolje, strmine, prepade in šepet gorskih vetrov. Tudi naključni obiskovalci, skupine vse bolj zahajajo v gore in odkrivajo skrite lepote alpskega sveta. Pri tem pa se v sodobnosti oblikujejo tudi vse bolj nove oblike gorskega športa in začenja se tekmovanje s klasičnimi oblikami alpinizma in planinstva. Motivacije so različne: pohodniki se zavedajo zdravega načina življenja in to iščejo na gori, prebivalci mest iščejo sprostitev in presenečenja, vrhunski alpinisti so na lovu za novimi rekordi. Različne aktivnosti se tako vse bolj dogajajo v gorskem okolju, ki je že močno pod vplivom klimatskih sprememb. Varovanje preobremenjenosti gorskega sveta lahko učinkovito varuje in urejuje le dobra in čvrsta planinska organizacija, ki svoje članstvo tudi ustrezno izobražuje. Ne smemo mimo vprašanja o eksploziji vrhunskega gorskega športa. Potrebna bo priprava na temeljite vizije ohranjanja gorskega sveta. Planinsko pohodništvo je ena najbolj priljubljenih dejavnosti današnjega časa, saj privablja na milijone ljudi v gorski svet, kar je za gorsko okolje velika obremenitev.
Klasične vrste športa, alpinizem, smučanje, za nekatere postaja že dolgočasje, zato se pojavljajo nove, ekstremne oblike: mešano plezanje, prosto smučanje. Vse več je dobro zavarovanih poti, tudi plezalnih smeri in poskrbljeno je za dobro počutje, vendar se pojavlja vprašanje, ali v takem okolju še lahko še občutiš planinsko doživetje.
URŠKA ŠPROGAR