Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zabuš in Klavni noži

Le kdo gleda izza skale?

Gorniška potepanja: Pogled je zdrsnil v eno izmed najbolj divjih sotesk Julijskih Alp – Clapadorie. Med Grebenom mečev, ki se razteza s Klavnih nožev proti severu, in Montaževim zahodnim ostenjem se grezi globok prepad. Na pragu pomladi, ki pride v te višine z majhno zamudo, je bila soteska še vsa zasnežena.

Na samotnem grebenu Zahodnih Julijcev

"Snega imava za letos dovolj," sva si bila edina. Kam? Hm ... S seboj sva vzela celo "gorniško knjižnico". Nad Pecolom sva zagledala kopna travnata pobočja Vrha Strmali, Curtissonov in Zabuša. V avtu sem kmalu našel ustrezno literaturo in že sva se po široki poti, v lahkih poletnih gojzarjih, vzpenjala proti koči Brazza.

Strma peč in Zabuš

SviščKoča je imenovana po prvopristopniku na številne okoliške vrhove. Grof Brazza je veliko kolovratil tudi po Afriki. Glavno mesto države Kongo se imenuje po njem – Brazzaville. Na travnikih pod kočo sva odkrila veliko pomladnega cvetja, nad njo pa so naju pričakale prave cvetlične poljane avriklja in pomladnega svišča. Ko se še nisva dodobra nagledala flore, sva oči obrnila drugam. Vsenaokoli so se namreč podili svizci. Ta dan so imeli očitno prosto, saj ni nobeden zavijal čokolade ... Pot na škrbino Vrh Strmali je videti zelo kratka, vendar so travniki Pecola tako obširni, da so naju pošteno potegnili za nos. Enaka optična prevara te pričakuje na Planini Kuhinja, ko se ozreš na Krn, in pod vršnim delom Kepe. Križ na njenem vrhu je videti zelo blizu, v resnici pa ... 

Pod Vrhom Strmali

Kljub temu nama ni bilo prav nič težko, saj sva se lepo sprehajala po visokogorskih livadah, dokler ... Dokler nama na škrbini Vrh Strmali ni zastal dih.

Divja soteska Clapadorie

Pogled je zdrsnil v eno izmed najbolj divjih sotesk Julijskih Alp – Clapadorie. Med "grebenom mečev", ki se razteza s Klavnih nožev proti severu, in Montaževim zahodnim ostenjem se grezi grozljiv prepad. Na pragu pomladi, ki pride v te višine z majhno zamudo, je bila soteska še vsa zasnežena. Pravo nasprotje južnim sončnim travnatim pobočjem, ki so polna cvetja vabila na sprehod zaljubljene pare.
Čeprav nisva bila namenjena v mračno sotesko, se je sprehod končal. Prva vzpetina nad škrbino (Vrh Strmali) ni bila videti nič kaj nedolžna. In tudi v resnici ni bila.
Po izpostavljenem grebenu sva splezala čez prag. Kratko in sladko. Pod nogami sva lahko »občudovala« veličastni severni prepad. Vsega skupaj je bilo res le nekaj metrov, a izpostavljenost in še nekaj sneženih ostankov pretekle zime je zahtevalo od naju popolno koncentracijo. Na travnatem vrhu se nama je odprl pogled na nadaljevanje, ki razen sestopa z vrha, na katerem sva stala, ni grozil s kakšnimi posebnimi težavami. In res!

Nenačrtovani sopotnik

Ko sva zlezla čez prve krušljive skale, sva na potki, ki teče pod grebenom, srečala – psa?! Ravno takrat si je zaželel slastnega obroka. Stekel je za ubogimi svizci, misleč, da mu ne bodo pobegnili v svoja podzemna domovanja.Kdo bo prej? Tudi kričanje dveh zaljubljencev, ki sta bila očitno njegova gospodarja, ni zaleglo kaj dosti. Kuža je stekel navzdol in na vsak način hotel uloviti svoje kosilo. Seveda mu ni uspelo, kot že pol ure pred tem ne, ko se je pognal za kozorogi. Ubogi Adolf (zaradi njunega kričanja ni bilo težko ugotoviti imena) in neumna gospodarja! To se v gorah ne dela!
Pes se je brez plena in ves poklapan vrnil, midva pa sva se odpravila naprej po grebenu. Po njem sva nadaljevala na Curtissons. Po slovensko naj bi se gora imenovala Klavni noži. Greben mečevNa severni strani sva lahko vseskozi opazovala divji svet nad Dunjo. Prav s Klavnih nožev se na sever odcepi stranski Greben mečev (Cresta delle Lancie), ki si več kot zasluži to ime. Greben je sestavljen iz številnih stolpov in stolpičev, ki so ločeni z ozkimi škrbinicami. Podoba divje lepote, ki pa jo je varno občudovati le od daleč.
Veliko rajši sva ostala na "najinem" prijaznem grebenu in nadaljevala proti Zabušu. Najprej sva se nekaj časa »kobacala« prek velikih skalnih blokov, ki spominjajo na tiste na Krkotniku in kmalu zatem sestopila v škrbino Basa med Klavnimi noži in Zabušem. 

Zabuš in Strma peč s

Tod sva našla prelepega alpskega kosmatinca. Vzpon na Zabuš (2244 m) ni postregel z večjimi težavami. Na vrhu sva si še z zahodne strani ogledala Greben mečev. Tudi s te strani je videti popolnoma nepristopen.
Na zahodu se je pogled ustavil na Strmi peči, najzahodnejšemu velikanu Julijcev, na vzhodu pa se je dobesedno zaletel v Montaževo zahodno ostenje. Bivak SuringarOpazila sva tudi majhno rdečo piko – Bivak Suringar, ki kot orlovsko gnezdo ždi pod najvišjim vrhom Zahodnih Julijskih Alp. Na vrhu sva našla celo majhno vpisno knjigo in v njej veliko slovenskih podpisov. Lepo.
Vrnila sva se do škrbine Basa, se še zadnjič ozrla v brezdanji severni prepad in po lahkem brezpotju sestopila na Pecol. Nekaj pozornosti je zahtevala samo neravna travnata podlaga, sicer pa sva se lahko popolnoma predala prelepim pogledom na severno stran Kaninskih gorá. Tudi tam je zima še pošteno opletala z repom.

Montaž

Noč naju seveda ni ulovila. Kratki zimski dnevi so samo še spomin. Sprehod po prostranem Pecolu je bil prijeten zaključek zanimive ture. Doživela sva še en prijeten dan v osrčju gora.

Zadnji pogled sva namenila kralju Zahodnih Julijcev ...

gorisekgorazd@gmail.com
        gorisekgorazd@gmail.com



Zlatica


Planina Pecol


Strma peč


Čiv, čiv, še sem živ ...


Svizec


Reši se, kdor se more! Adolf gre!


Sem gor ga ne bo!


Bom pa svizca ulovil ...


Škrbina Vrh Strmali in vrh z enakim
imenom.


Jof di Miez


Na Vrh Strmali


Samotar


Montaž z Zabuša 


Alpski kosmatinec

 

Arhiv: Gorniška potepanja

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

2 komentarjev na članku "Zabuš in Klavni noži"

Franci Savenc,


Dušan Škodič,

Uporabljaj malo manj tropičij

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti