Kljub temu, da so stene v naših gorah pripravljene, obisk Paklenice še ne jenja.
Nostalgična Paklenica
Paklenica je zvezda stalnica na plezalnem nebu. Primerna za vplezavanje, za pobege pred slabim vremenom v gorah, za iskanje lastnih meja v najtežjih smereh ali zgolj užitkarjenje v odlični skali, morju in soncu. Ni ga vikenda, da ne bi bilo doli moč srečati slovenskih plezalcev. Najbolj frekventen je verjetno maj, ko je med vikendi gneča že skoraj neznosna. Sploh odkar je tudi hrvaška plezalna scena začela doživljati svoj razcvet, skupaj z vsemi alpinističnimi šolami in plezalnimi tečaji. Zdi se kot da plezajo prav vsi.
Ena od rešitev v takšnih dneh je pobeg v težjo smer ali katero od redkih, še vedno klasično opremljenih smeri. Prejšnji vikend je bilo tako opravljenih kar nekaj nostalgičnih vzponov v Aniča kuku. Luka Krajnc (AO Celje) je izkoristil očiščeni najtežji raztežaj in z Dejanom Korenom prosto preplezal smer Rio. Nekaj se je kegljalo z oceno najtežjega raztežaja, le ta ostaja na VIII+. Miha Praprotnik je lani poleti pustil dva klina v najtežjem raztežaju, ki skupaj s starejšim profilcem omogočajo manj stresno plezanje in morda pričakovani prvi vzpon na pogled. Andrej Grmovšek se je moral odpočiti od poizkusov v pretoplem vremenu, v eni od težjih pakleniških smeri in z ženo Tanjo sta opravila drugo prosto ponovitev Lažnivke (VII+, 220 m) v desnem delu stene. Dejala sta, da je smer lepa in nudi obilico tradicionalnega plezalnega užitka. Matic Jošt in Tomaž Jakofčič sva isti dan preplezala Vražjo (VII+, 280 m), naslednji dan pa sva z Luko Krajncem plezala Cvrčev steber (VIII-, 300 m). Smeri sva se lotila precej za hec in sva zato ob prehodu čez strehe v sredini smeri, po skici sodeč že nad glavnimi težavami, toliko bolj začudelo gledala. Prehod čez strehe je težak vsaj VII+, na skici pa ocena tega mesta ni napisana. Tudi zadnji raztežaji so potrdili krepko razliko med ocenama 6a+ in VII-. Smer je lepa in vredna ponavljanja, kladivo pa tako kot v vseh omenjenih, ni potrebno.
V gorah
Lepo je zaznati vse glasnejši utrip v slovenskih gorah. Stene so že kopne in pripravljene na množice močnih a previdnih alpinistov. Seznam vzponov je še kratek a verjamem, da se bo z vsakim tednom daljšal.
Mladi Luka Lindič (AO Celje) se je ponovno javil z odličnim vzponom. V soboto se je podal v južno steno Skute in v navezi z Juretom Oblakom (AO Celje), prosto preplezal Sončino direktno (VIII+/IX-, 300 m). Dejal je, da najtežje mesto po težavah močno odstopa od povprečja, da pa je smer vseeno zelo lepa in vredna ponavljanja. Težja mesta so opremljena, zato zadostujeta kompleta zatičev in metuljev. Verjetno gre za drugo prosto ponovitev.
Blaž Germek in Primož Buh (AO Črnuče) sta v nedeljo plezala Parižanko (VI+, 250 m) v Debeli peči. Tako kot nešteti predhodniki sta ugotovila, da je smer prava lepotica. Stene nad Krmo so v glavnem suhe, le na sestopu po markirani poti in tudi v smeri Jesih – Potočnik, ki sta jo plezali Tina Leskošek in Ana Videtič (AO Rašica), je še nekaj zaplat snega, ki pa ne motijo.
Novo v Rušici
Južna stena Rušice je minuli teden ponujala odlične pogoje za plezanje. Skala suha kot poper, temperatura znosna, obiska pa nekoliko manj kot bi se spodobilo za tako lepo steno in dane pogoje. Tomaž Jakofčič (AAO) in Miha Valič (AO Rašica, oba Policija RS) sva v nedeljo, 1. junija, preplezala novo smer v skrajno levem delu stene. Smer sledi naravnim prehodom, levo od Črnega kamina. Po karakterju in lepoti je podobna bližnji lepotici Živela klasika, le da je nekoliko težja in resnejša. V smeri Levi pas (VII+/ VI+, V, 200 m) je en meter malo majav, vse ostalo pa je kot ulito. Pustila sva dva ključna klina v najtežjem raztežaju. Za prvo ponovitev bo zadostovalo sedem klinov in kompleta zatičev in metuljev. Sestopila sva po urejenih spustih v smeri Aga. Skico nariševa do naslednjih AN.
Plezane so bile še smeri Lijak, Kuštrasta in Z ognjem in mečem. Žal podatki o plezalcih (še) niso prišli do našega nabiralnika.
Srečno!
Tomaž Jakofčič