Tine Marenče 22.05.2008 11:30 4758 0

Petnajste Gorske sledi

bodo na TV Piki premierno predvajali v soboto, 24. maja, ob 21. uri; šestnajste Gorske sledi pa bodo na sporedu že v torek, 3. junija, ob 22.30.

Petnajste Gorske sledi bodo na TV Piki premierno predvajali v soboto, 24. maja, ob 21. uri. Ponovitve pa bodo na sporedu v nedeljo, 25. maja ob 22.30 in v petek, 30. maja, ob 17. uri. Če imate boljšo povezavo, si lahko oddajo v času predvajanja ogledate tudi na spletnem naslovu: TV Pika/live.

V juniju bo prišlo do pomembne spremembe. Tako bodo šestnajste Gorske sledi premierno na sporedu le dober teden po petnajsti oddaji in sicer v torek 3. junija ob 22.30, ko se bomo med drugim pogovarjali tudi z alpinistom Markom Prezljem.

V prvem delu petnajste oddaje bomo obiskali Polhograjsko hribovje oziroma Polhograjske Dolomite in spoznali rastlino z imenom Blagajev volčin. V drugem delu pa bomo obiskali plezališče Mišja peč in nekaj več izvedeli o športnem plezanju v naravnih stenah.

Blagajev volčin je rastlina, ki danes med slovenskimi ljubitelji gora ni več tako zelo poznana in priljubljena kot nekoč, ko je njegovo odkritje ime Polhograjskih Dolomitov in kranjske dežele nasploh poneslo po vsej Evropi.

Blagajev volčin je leta 1837 na Polhograjski Gori odkril nek domačin, prvi pa ga je opisal Henrik Freyer. Njegovo nahajališče si je leta 1838 ogledal tudi sam saški kralj Friderik Avgust II. V naslednjih letih in desetletjih so ga zaradi prepričanja, da je endemit, zelo obširno proučevali. To proučevanje se je nadaljevalo tudi pozneje, ko so ugotovili, da je ilirsko-karpatskega izvora in je razširjen še v številnih drugih državah, predvsem na Balkanskem polotoku. Danes tako velja za najbolj proučeno rastlino pri nas in ga zaradi zgodnjega zavarovanja (že leta 1898 so ga zavarovali skupaj s Planiko) lahko štejemo za simbol naše naravovarstvene dejavnosti.

Blagajev volčin lahko pri nas danes občudujemo predvsem v mesecu aprilu. Najdemo pa ga lahko na več rastiščih v Polhograjskem hribovju, pa tudi v bližini Vrhnike oziroma na Zaplani, na več mestih blizu Zidanega Mostu, ob Kolpi in v okolici Idrije.

Športno plezanje je tako pri nas kot tudi v tujini vedno bolj priljubljeno, saj gre za varno in izjemno vsestransko športno dejavnost, ki jo lahko gojimo tako v zaprtih prostorih kot v lepih naravnih okoljih.

Pri nas se je športno plezanje tako kot v tujini začelo razvijati s plezanjem v naravnih stenah in sicer konec osemdesetih let. Danes so športni plezalci zelo dobro organizirani, saj številne športno-plezalne odseke, ki med drugim skrbijo tudi za vzgojo mladih, med seboj povezuje Komisija za športno plezanje pri PZS; po Sloveniji je urejenih veliko plezališč; naši športni plezalci, zlasti plezalke, pa sodijo v svetovni vrh tako po rezultatih plezanja v naravnih stenah kot tudi v tekmovalnem športnem plezanju.

Posebno mesto med slovenskimi športnimi plezalci ima primorsko plezališče Mišja peč, ki se nahaja v neposredni bližini kraja Osp. V tem plezališču so se prestavljali mejniki našega in svetovnega športnega plezanja. Še danes pa se v njegove previsne stene hodijo preizkušat najboljši naši in tuji športni plezalci, saj se v njem nahaja večina najtežjih športno plezalnih smeri pri nas.

Več o oddaji in zadnjih spremembah si preberite na uradni spletni strani Gorskih sledi, kjer so v Arhivu dostopne vse dosedanje oddaje.

Tine Marenče

Fotografija: Maja Vidmar