Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Podledeniško presenečenje

Triglavski podiDnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Z vremenom povezani pojavi so vse prej kot stalni, kar še posebno velja za ledenike. Podnebne spremembe, ki smo jim priča, kažejo, da ledeniki niso večni. Strokovnjaki po svetu se ukvarjajo predvsem z njihovim pospešenim izginjanjem in posledicami, ki ji prinaša ta proces.

Ledeni možje in Zofka običajno prehitevajo, letos pa so očitno zamudili. Prav »ledeno« zadnje dni res ni, je pa zato precej bolj mokro. Že konec tedna je bilo v zraku mogoče čutiti, da bo dež, in na zahodu ga je padlo kar precej. V začetku tedna pa je moča obiskala tudi osrednji ter vzhodni del Slovenije in prav bi bilo, da svojo »porcijo« dobi tudi Pomurje, saj jo tamkajšnja prst najbolj potrebuje.
In to na obeh straneh Mure, čebulni in žitni, da ne bo pomote. Medtem ko so prejeli v Bovcu samo ob koncu tedna skoraj 80 litrov padavin, jih je padlo na drugem koncu države, natančneje v Murski Soboti, le nekaj več kot 110 v vsem v letošnjem letu. Omenjena količina je skoraj enaka tisti iz leta 2003, ko smo imeli opraviti z najbolj vročim in suhim letom do zdaj. Na srečo je zdaj tudi tam končno zmočilo, sicer – kje pa minule dni ni? Očitno so vzeli naši reševalci na Korziko tudi nekaj »ciklogenetskega«, saj se je pretekle dni vremensko dogajanje osredotočilo prav nad zahodnim in severnim Sredozemljem. Pri tem so bili deležni mokrega »blagoslova« tako reševalci v središču kot tudi mi, ki smo »le« na robu tega dogajanja. Vsaj kar zadeva vreme, očitno ni vedno dobro, da si pri koritu. 

Kura ali jajce pod ledeniškimi plastmi

Z vremenom povezani pojavi so vse prej kot stalni, kar še posebno velja za ledenike. Podnebne spremembe, ki smo jim priča, kažejo, da ledeniki niso večni. Strokovnjaki po svetu se ukvarjajo predvsem z njihovim pospešenim izginjanjem in posledicami, ki ji prinaša ta proces. Morda še bolj kot to pa je za raziskovalce zanimivo, kaj se bo razvilo na tem na novo razgaljenem površju, natančneje, katere rastlinske in živalske vrste. Navadno so to različne alge, lišaji in mahovi, ki pridejo do hrane s pomočjo sončne svetlobe. Šele ko začno razpadati te, se pojavijo mikrobi, kot na primer bakterije in glive, saj imajo nekaj, s čimer se lahko hranijo. Novejše ugotovitve pa so vse skupaj obrnile na glavo, saj so raziskovalci našli mikrobe tudi na sveže razgaljenem površju, ki se je pokazalo po tistem, ko je ledenik izginil. Še bolj zanimivi so izsledki o tem, s čim so se ti mikrobi hranili, namreč s starim ogljikom. Strokovnjaki so preučevali prsti na ledeniku Ödenwinkelkees v avstrijskih Alpah, natančneje v gorski skupini Velikega Kleka (Großglockner, 3798 m), ki je hkrati tudi njihova najvišja gora.

Odkritje prehrambnega vira

Vse od sredine 19. stoletja se je čelo ledenika umikalo za nekaj več kot 10 metrov na leto, pri čemer je šlo za naravno dogajanje, ki nima nič skupnega s podnebnimi spremembami. Tako so lahko raziskovali vzorce, stare od nekaj pa vse do skoraj 150 let. Mikrobe so našli tako na najstarejših kot tudi najmlajših vzorcih, čeprav bi za slednje menili, da gre za sterilno prst, ki je brez živih in mrtvih organizmov. Ogljik, katerega povprečno starost so ocenili na okoli 7000 let, so črpali iz okoliških, nepoledenelih prsti. Gre za »trdovratno« različico ogljika v rastlinskih snoveh, kot je na primer lignin (snov, ki jo vsebuje les skupaj s celulozo in drugimi sestavinami, sicer nezaželen dodatek, saj povzroča porumenevanje papirja), ki je zelo težko razgradljiva. Le pri manj kot pol stoletja starih vzorcih so odkrili ogljik, izvirajoč iz novejšega rastja. Vir starega ogljika je sicer težko določljiv, vsekakor pa imamo opraviti z ostanki rastja iz prejšnjega, nepoledenelega obdobja. Očitno se lahko bakterije in glive prehranjujejo z izjemno starimi »pomijami«. Ne glede na prehrambeni vir je bila četica odkritih mikrobov veliko presenečenje. Videti je, kot bi šlo za vmesno stopnjo pred dokončno »oživitivijo« nekdaj poledenelih tal.

Miha Pavšek

   21.05.2008




Le kako in s čim bodo oživela stoletja poledenela tla, ko jih bo razgalilo?
 
 
Leta 1930 je segal ledenik, na sliki je Morteratsch Gletscher v Švici, še do table z letnico.
 
Rdeča barva na območju nekdaj poledenelega sveta na Triglavskih podih kaže, da je danes tudi tam življenje.

Foto: Miha Pavšek

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti