Gorenjski glas, Planinski kotiček - Jelena Justin: Blekova planina (1629 m) - Trupejevo Poldne (1931 m)
Območje brez markiranih poti, ki je lahko dostopno. Eden najlepših in najmirnejših kotičkov v Karavankah. Svet, kjer čas obstane, kjer ste le vi in divja, a spokojna narava.
Trupejevo Poldne, naš današnji cilj smo enkrat že obiskali. Takrat smo se nanj povzpeli v smeri potoka Hladnika in ga dosegli z njegove desne strani. Danes ga bomo dosegli po levi strani, dostop pa nam bo precej skrajšala visokogorska cesta. To je čudovit svet zelenih ali pa rumenih macesnov, odvisno, kdaj ga obiščete, svet širnih travnikov in cvetoče, dišeče in bujne podrasti. Kot veste, je to svet brez markiranih poti, a dostopnost kljub temu ni zahtevna. Številne lovske in pastirske stezice nam olajšajo vzpenjanje, če pa sledimo samemu grebenu, nas vodi obmejna poseka in mejni kamni.
Peljemo se proti nekdanjemu mejnemu prehodu Korensko sedlo. Tik pod vrhom se ostro desno odcepi makadamska cesta, ki nas pripelje do Železnice. Peljemo se mimo Jureževe planine in po prevoženih desetih kilometrih naletimo na odcep. Nadaljujemo naravnost oz. po desnem odcepu, kjer parkiramo avto. Preko travnika se povzpnemo na Blekovo planino, kjer je tudi avstrijska planšarska koča Blekowa Hütte, na višini 1629 metrov. Pod nami se odpre pogled proti Bekštajnu na avstrijski strani. Vzhodno od nas zagledamo Trupejevo Poldne, ki kot odsekana skala strmo pada na severno, avstrijsko stran. Odpravimo se torej proti vzhodu. Najbolje je, da sledimo mejnim kamnom, sicer pa je stezica dobro vidna in lahko sledljiva.
Na začetku poteka pot po grebenu, skozi gozd. Enkrat tudi malenkostno izgubi na višini. Trupejevo poldne vidite skoraj ves čas pred seboj. Na svoji desni strani imate čudovit razgled na Martuljkovo skupino. Na koncu gozda vstopate v svet ruševja. Ruševnat svet je na nekaj mestih močno zaraščen, a težav pri premagovanju ni. Številni pritlikavi borovci vam bodo olajšali vzpenjanje, saj bodo razvejane korenine kot nalašč za varovalo oz. občasno vam bo kakšna korenina pomagala, da se boste potegnili navzgor. Zadnji del vzpona poteka po travniku.
Na vrhu Trupejevega Poldneva so zvonček, križ ter vpisna knjiga. Žal je napis na križu nemški, Techantinger, postavljen pa je bil pozno jeseni leta 2006. Razgled, ki vam ga ta odmaknjeni vrh nudi, je čudovit: na jugu markantna Martuljkova skupina, z mogočnim Špikom, vzhodno od "Trupeja" Kepa, v ozadju še špička Dovške Babe. Z zahoda nas gledajo Jalovec, Vevnica in Mangart, na drugi strani meje pa italijanski zahodni Julijci, z Montažem in Višem. V daljavi so Karnijske Alpe in Dolomiti. Na severni strani se nam odpre pogled proti Koroški z Baškim jezerom, v ozadju kipijo proti nebu Visoke Ture.
Če želite v tem delu Karavank preživeti več časa, vam svetujem, da se na Trupejevo Poldne povzpnete kar iz vasi Srednji Vrh. Že v vasi vas smerna tabla usmeri levo skozi vas. Hodite ob potoku Jerman, ves čas v senci. Potok je nekaj časa na naši desni, nekaj časa na levi strani. Po približno uri hoje boste na svoji levi strani zagledali opuščene pastirske stanove, ki jih je že močno načel zob časa. Čaka vas vzpon do t. i. Železnice, kjer zavijete desno in se povzpnete do sedla, s katerega se levo dvignete naprej do vrha.
Z Blekove planine boste do Trupejevega Poldneva porabili približno uro in pol hoda. Pot sestopa lahko poteka po poti pristopa, lahko pa naredite »klobaso«, ter se spustite na sedlo, kjer zavijete desno navzdol v grapo, ki vas pripelje do Železnice. Potem pa sledi, sicer po cesti, še sprehod do avta. Premagane višinske razlike bo približno 300 metrov.
Svet, ki ga boste odkrivali, ni markiran in poleg čudovitega razgleda je ravno to šarm sveta zahodnih Karavank. Pa še nekaj! Po vrnitvi domov se boste lahko le nasmihali ob misli, da marsikdo sploh ne bo vedel, kje ste se potepali.
Nadmorska višina: 1931 m
Trajanje: 3 ure
Višinska razlika: 300 m
Zahtevnost: 4 zvezdice