Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Gromska strela, pa taki ledenjaki! Po vsem spomladanskem deževju smo po prvi dekadi maja kar nekako pozabili na ledene može in polulano Zofko, ki bi nas morali hladiti in močiti že vse od začetka tedna. Slednja nas sicer obišče šele jutri, in če nas vsaj ona ne poškropi, potem tudi poletje kaj prida ni.
 (Foto: Miha Pavšek) |
Sicer pa mora biti maja vsaj tri dni mrzlo - če ni na začetku, je pa ob koncu tako, pravi še ena od ljudskih vremenskih modrosti za mesec rož. Naši predniki, ki so bili z naravo precej tesneje povezani kot današnja virtualna generacija, so to pokazali tudi s poimenovanjem mesecev. Veliki traven ne pomeni nič drugega kot to, da smo v mesecu visokih trav in bujnega zelenja. Vsega tega je zaradi letošnje obilne moče v preteklih dveh mesecih res povsod dovolj. Zanimivo je, da so prav godovni dan pogosto mokre Zofije razglasili za svetovni dan podnebnih sprememb. Spet bomo deležni naukov in podukov o tem, kako, kdaj, kje in kaj storiti, da bomo prispevali k omilitvi teh sprememb. Pri čemer pa bo večina dejansko upoštevala predvsem smernico, da se bomo prilagodili podnebnim ali klimatskim spremembam tako, da bomo vključili klimatsko napravo.
Bil je (pre)moker, normalno topel in pričakovano osončen, bi lahko rekli za minuli april. Še najmanj sonca je bilo na zadnjem delu "kurjega hrbta", precej več pa v "kurji glavi". Prekmurci že vedo, v čem prekašajo Gorenjce, in če ni drugega pri roki, pride prav tudi "sončna uprava". Maja je rado vreme slabo prav okoli ledenih svetnikov ali mož oziroma ledenjakov. Pankracij, Servacij in Bonifacij (od 12. do 14. maja) so gotovo med najbolj znanimi "vremenskimi" godovniki. Njihovi godovi so bili nekoč deset dni prej, z novim gregorijanskim koledarjem (leta 1582) pa so se pomaknili za prav toliko dni naprej. Njihovemu premiku je sledila tudi vera o majskem mrazu in deževju. Resnici na ljubo moramo priznati, da je okoli tega datuma kar pogosto in tudi več dni slabo vreme. Če te dni vreme nekako še zdrži, je konec vseh upov 15. maja, ko nastopi Zofija. Zaradi svojega deževnega slovesa jo poznamo kot mokro in polulano, v nižje pogovorni obliki pa tudi kot "ta uscano" Zofko. Po teh dneh se ni več bati slane in mraza, na Koroškem pa je nekdaj veljalo, da gredo lahko po godu svete Zofije otroci prvič bosi iz hiše.
Tudi na tem primeru lahko spoznamo, da "svetniških" koledarskih vremenskih napovedi ne smemo vezati na določen datum, temveč na časovno obdobje okoli tega datuma. Nekdaj je veljalo med ljudmi celo prepričanje, da je treba s sajenjem počakati vse do ledenjakov. Skratka če hočemo, da bo pridelek dober, mora okoli tega datuma nastopiti slabo vreme. Naši mnogo bolj "agrarni" predniki so pač vedeli, da je majsko sonce močno, zato potrebujejo rastline še več vode in vlage. Kako bo s tem v prihodnjih dneh, pa bomo še videli. Tako lepo in predvsem suho, kakršno je bilo vreme vse od prvomajskih praznikov, gotovo ne bo več. Pa saj zemlja že marsikje čaka, da jo namoči dež, še posebno v severovzhodni Sloveniji. Precej bolj spremenljivo vreme v drugi polovici tedna in po vsej verjetnosti še nekaj naslednjih dni bo torej spet dober izgovor za slabo voljo in počutje. Najlažje je usmeriti prst stran od sebe, na primer navzgor, in okriviti vreme…
Miha Pavšek