Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Skozi pragozd na mogočno Donačko

Vecer.si 24.04.2008

nedelja, 27. april 2008, ob 19:43, Marko Renčelj, ogledov: 2372

Večer, Narava, gore in ljudje: Gozdni rezervat bukovih dreves, gorskega in ozkolistnega javorja ter gorskega bresta je načrtno prepuščen nemotenemu razvoju. V njem so prepovedane vse dejavnosti, ki bi kakor koli spremenile ali vplivale na naravni razvoj pragozda

Na Donačko goro uporabljajte označeno planinsko pot in ne bližnjic ter ne odmetavajte odpadkov, prepovedano je nabiranje rastlin, cvetov, plodov in vznemirjanje živali," so napotki za vse, ki se podajo v gozdove najvzhodnejšega dela Karavank na Slovenskem.

Donačko vidimo z vsake strani drugače; oster greben poteka v smeri vhod zahod, če gledamo iz Ptujskega in Dravskega polja, je to razpotegnjena gora brez osrednjega vrha. Iz vzhodne strani je videti kot sedlo med dvema vrhovoma, iz rogaške strani je vidna kot koničast rog, iz žetalske strani kot piramida, z južne strani pa se vidijo trije vrhovi in jo verjetno zato imenujejo Štajerski Triglav. Ob lepem vremenu je razgled enkraten in enako zanimivo se je ustaviti tako na vzhodnem kot zahodnem vrhu.

Z vzhodnega vrha se nam razprostira pogled na Ptujsko, Dravsko polje in Slovenske gorice, poseben čar so bližnji haloški hribi, prepleteni z vinogradi ter številne cerkve, razmetane po vrhovih hribov.

Ptujska gora, Janški vrh, Sv. Mohor in mogočni gradovi ter dvorci Ptuja, Borla in Velike Nedelje kažejo mogočnost poseljene pokrajine. Na jugovzhodno stran se razprostira najprej Macelj in nato gričevje Hrvatskega Zagorja s Strahinščico in Ivanščico. Ob čistem ozračju pa se vidi Panonska nižina do Blatnega jezera.

Z zahodnega vrha Donačke se pogled ustavi na bližnjem Boču, do njega je po markirani poti pet ur hoje. Je višji, vendar zaradi položnega pobočja ne daje takega občutka. Med bližnjimi vrhovi je še Konjiška gora, naprej pa se razprostirajo Pohorje, Savinjske Alpe in Karavanke. Na južni strani se dvigajo hribi Kozjanskega, ki se zaključujejo z vrhovi Posavskega hribovja z Bohorjem.

Dobro označene planinske poti

Iz Vodnika po haloški planinski poti je razbrati, da je prva markirana pot na Donačko goro bila urejena leta 1983. V tem obdobju se je oblikovala Haloška planinska pot, ki poteka od Borla preko Cirkulan, Podlehnika, Narapelj preko Donačke gore, do Rudijevega doma, ki je odprt od aprila do oktobra ter ob koncih tedna in praznikih (informacije Vera Križanec 031/560-743 ali 03/582 79 79).

Na Donačko vodi več markiranih poti iz Žetal po poti Jožeta Žetalskega, od cerkve sv. Donata in od Rudijevega doma. Poti so dobro markirane. Pot Jožeta Žetalskega je težja in zelo strma. V zadnjem delu je pot na vzhodni del slemena Donačke gore zavarovana.

Za opis poti pa lahko koristimo tudi številne napotke novega planinskega vodnika Po gorah severovzhodne Slovenije, ki smo ga v Večeru natančneje predstavili konec prejšnjega leta. Avtorja planinskega vodnika sta Milan Cilenšek in Viktorija Dabič s sodelavci in med njimi je tudi Uroš Vidovič, ki natančno opisuje vse poti in smeri okoli Donačke gore in Macelja.

Po vzhodni poti

Z avtoceste sledimo tablam v smeri proti Rogaški Slatini, dokler se ne pojavi oznaka za Rogatec, na razcepu ostajamo na glavni cesti. V Rogatcu zavijemo levo, kjer je oznaka za Ptuj. Odpeljemo se proti Žetalam, tu zavijemo levo proti Majšperku. Kmalu bo na levi odcep proti Donački gori. Po makadamski cesti se peljemo slabe štiri kilometre, kjer na prelazu med Resnikom in Donačko goro pustimo avtomobile.

S te strani ima gora izrazito rogato obliko. Steza nas vodi v gozd, strmo po rebri Donačke gore, kasneje pa začenja zavijati na severno stran gore. Hodimo skozi gost bukov gozd, malo pod vrhom gremo ob jeklenicah preko skal, da pridemo na srednji in na tretji vrh, nato pa nadaljujemo še dobrih deset minut do prvega vrha. Do tja je približno 1,5 ure hoje.

Z vrha se spustimo po severozahodni poti skozi pragozd, kjer občudujemo visoke, debele, lepo raščene bukve, kakršne redko vidimo. Na tleh pa ležijo ogromna trohneča debla, iz katerih nastaja črnikasta prst. Tu ne sekajo, drevesna debla pa so prostor za številna gnezda žoln.

Ob lepem vremenu bomo na planinski poti nagrajeni tudi z razgledi na Celjsko kotlino, Posavsko hribovje, Savinjske Alpe, Pohorje, bližnji Boč, Haloze in Slovenske gorice.

Ob koncu izleta pa si lahko v Rogatcu ogledamo muzej na prostem. Med točkami, kjer se je vredno ustaviti in si jih ogledati, so še Sladka gora, Ponikvo s cerkvijo, Slomškova rojstna hiša in Ipavčeva hiša v Šentjurju.

Urška Šprogar


Spomenik na vrhu Foto: Slavko Podbrežnik


Od kažipota pod Bočem bomo na Donačko hodili pet ur. Foto: Urška Šprogar

eXTReMe Tracker