Janez Pikon: Člani Planinske sekcije LIP počastimo v spomin pohod Francetu Bajtu, ustanovnemu članu naše sekcije, na vrh Rudnice kamor se je rad vračal. 
Zelene Senožeti na predelu Kuretna, kamor kmalu prispemo so še obsijana in čutiti je tudi tukaj prebujanje pomladi. Strmo vzpenjanje proti gori na prvem delu poti se kmalu spremeni v bolj položno in prijetnejšo pot. Na Rudnico (946 m) vodi veliko poti iz različnih krajev okrog nje. Vse poti nanjo bi težko prešteli, še posebej tiste stare rudarske, ki so vodile do že davno opuščenih rudniških rovov (odtod gori ime) in se zaraščale kot je usihalo bohinjsko fužinarstvo, ter se z njegovim koncem dokončno zarasle. Še vedno živahni so številni kolovozi do rovtov, kjer še kosijo in spravljajo seno, čeprav tudi tega ni več v nekdanjem izobilju, nekaj steza, ki sežejo prav na vrh Rudnice, pa je dobro prehodnih in označenih. Gozdni vrh Rudnice se dviga prav v osrčju Bohinja in deli Zgornjo in Spodnjo dolino. Vzhodno na prostranem prevalu se razprostirajo Senožeta. Rudnica je bogata gora. Za časa mojega otroštva je bilo mogoče brskati in iskati po rovtih, ki so še spominjali na čase bohinjskega fužinarstva. Začnemo na predelu Kuretna po Ivanovi poti in s tem počastimo spomin na prijatelje, ki jih že dolgo ni več med nami.
Zgornja bohinjska dolina, Spodnja bohinjska dolina, naša skupina
Danes le še ime gore spominja o izumrli dejavnosti. Neizbrisan pečat so Rudnici (946 m) dali davni ledeniki, ki so obtesali pobočja. Marsikje se poganjajo čez krošnje vrtoglavi prepadi, le zahodna, fužinska stan je položna. Tu so domačini izsekali gozd in ustvarili sončne prostrane rovte Zavaze ali Za laze, Kozji hrbet, Drage, Grgar.
Bohinjsko jezero, Spodnja bohinjska dolina, kapelica
Zaradi svoje središčne lege je Rudnica pravi učbenik bohinjskega zemljepisa. Razpotegnjeni hrib skupaj s Široko polico (892 m), Vrsnikom (803 m) in Pečjo (719 m) ponuja svoje razglede na obroke. Zaradi poraščenosti od nikoder ni mogoče videti celotnega obzorja, zato pa vsaka gozdna jasa preseneča z novim in drugačnim pogledom, sedaj v zimskem času zaokroženim v belem okvirju krošenj. Ko pridemo čez zložna slemena do vrha je mozaik zaokrožen in prelepi alpski kot nam ni več neznanka. Številne poti in kolovozi so tudi v zimskem času vedno prehojeni, saj je Rudnica zelo obiskana gora v vseh letnih časih.
Stare rudarske poti je že preraslo grmovje, kot opomnik na rudarske dejavnosti je oster in izpostavljen kamniti zob pod Široko polico, pod njim je tekla stara rudarska pot in povezovala Rudnico z dolino.
Že nekajletna tradicija Planinske sekcije LIP je zimski pohod na Rudnico, ki je želja vsakega od nas, tu se dobimo, voščimo za praznike in pogovorimo, skratka prijeten dan je vedno zagotovljen z veliko veselja in dobrega počutja, tako je vsako leto in tako je bilo tudi letos.
Janez Pikon