Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: April še naprej uspešno in redno skrbi za svoj sloves vremensko spremenljivega meseca. V primerjavi z lanskoletnim, ki je imel "težo" na lepšem delu omenjene spremenljivosti, pa se je letošnji osredotočil na njen padavinski del.
 |
|
|
Dežniki, brez katerih letošnjo pomlad pri nas ne gre, očitno pa bodo prišli prav tudi za bližajoče se praznike. (Foto: Miha Pavšek)
|
|
|
Čeprav smo že na začetku zadnje dekade meseca, je mesečno padavinsko povprečje preseženo že v večini države. Doseči ga morajo le še na vzhodu, medtem ko je na skrajnem zahodu že skoraj dvakrat preseženo. V visokogorju Julijskih Alp je mogoče smučati na več kot štiri metre debeli snežni podlagi, le gor morate priti, kar pa vam do začetka prazničnih dni odsvetujemo. V osrednji Sloveniji smo že pri skoraj stolitrskem pridelku vode na kvadratni meter, kar se lahko v teh dneh vidi, sliši, vonja in čuti. V zadnjem tednu dni je bil malokdo tako "predrzen", da si je upal čez cesto ali k sosedu brez dežnika. Nekateri posamezniki, ki so si to vseeno dovolili, so lahko na lastni koži občutili besedno figuro "moker kot pes". Temperaturno je bil april do zdaj le malenkostno pretopel, verjetno pa ga ni med nami, ki ni občutil sončnega primanjkljaja, del Dolenjcev, Štajerci, Prleki in Prekmurci so seveda izvzeti.
Praznično vreme ne bo vsem pogodu
Ker smo pred prazniki, marsikoga zanima srednjeročna vremenska napoved. Pa poskusimo! Z današnjim dnem se končuje sicer z nekaj presledki bolj ali manj dolgo časa trajajoče obdobje spremenljivega vremena s pogostimi padavinami. Nekaj naslednjih dni oziroma vsaj do konca tega tedna bo večinoma suho in prijetno toplo, pri čemer ne gre pozabiti na možnost popoldanskih ploh ter posameznih neviht. Ker so te večinoma krajevnega značaja, kaj dosti ne pripomorejo k temu, da bi se prevladujoče mnenje o vremenu nagnilo k oznaki "slabo". In tako moramo vzeti to tudi v zakup - vse, kar bo boljše od napovedanega, vzemimo torej kot vremensko "darilo". Podobno vreme naj bi vztrajalo tudi v prvih dneh prihodnjega tedna (nekaj možnosti je za ponedeljkov padavinski obisk prehodnega značaja). V sredini tedna pa spet kaže na poslabšanje vremena oziroma na nekajdnevno bolj sveže in spremenljivo vreme s padavinami. Kako pogoste in izdatne ter kje natančno bodo, je zdaj še prezgodaj reči. Lahko pa se zgodi, da bodo preprečile ravno vžig kresov ali pa poskrbele za njihovo gašenje. Zatorej pošteno premislite, kako mogočna naj bo prvomajska grmada.
Dežniki - hit letošnje pomladi
Brez dežnikov torej tudi v prihodnjih dneh ne bo šlo. Zaradi poplave azijskih poceni dežnikov malokdo ve, da je bilo nekdaj tudi pri nas dežnikarstvo precej pomembna obrt. Ne nazadnje imamo v Lendavi celo muzej dežnikarstva (in tudi dežnikarno!), natančneje stalno muzejsko zbirko v tamkajšnji galeriji oziroma muzeju. Najstarejše doslej odkrite slikovne upodobitve dežnika so zidne slike iz Teb, ki so nastale v 2. tisočletju pr. n. št. Prikazujejo staroegipčansko kočijo, opremljeno s sončnikom. Prvotno je imel dežnik torej vlogo sončnika oziroma so ga uporabljali kot zaščito pred pripekajočim soncem. Nekaj tisočletij kasneje pa je iznajdljiv človek, k čemur ga je prisililo evropsko precej bolj mokro podnebje z minimalnimi spremembami, predvsem z izbiro primernih materialov, izdelal današnji dežnik. Ogrodja prvih dežnikov, izdelanih iz ribje kosti, bambusa ali lesa, so pokrivali s kožo, kar je zahtevalo močnejšo konstrukcijo. Zaradi teže so kožo zamenjale lahke, a namenu primerne, z oljem in voskom impregnirane svilene oziroma druge, gosto tkane tkanine na tanjših lesenih, kasneje pa že na kovinskih ogrodjih. Na začetku so jih ljudje sprejemali z nezaupanjem, za njihovo popularnost pa so poskrbeli predvsem Angleži.
Miha Pavšek