Dnevnik - Primož Knez : Posamezni lastniki zemljišč v Planici so včeraj državi že prodali svoje parcele, zdaj je na vrsti še agrarna skupnost.
 |
|
|
Država bo letos za Planico namenila sedem milijonov evrov. (Foto: Dokumentacija Dnevnika)
|
|
|
"Planica gre naprej! Z dogovorom z lastniki je bil storjen najtežji in najbolj dolgotrajen del uresničevanja projekta gradnje nordijskega centra Planica." To je ob včerajšnjem podpisovanju prvih kupoprodajnih pogodb posameznih lastnikov zemljišč z državo dejal minister za šolstvo in šport Milan Zver.
Po poldrugem letu od predstavitve idejnega projekta je država tako le sklenila dogovor z večino od 145 lastnikov zemljišč v Planici. S posameznimi lastniki je pogodbe o nakupu zemljišč po ceni 18 evrov za kvadratni meter tako že sklenila, z večino lastnikov, združenih v agrarni skupnosti, pa naj bi jih v mesecu dni, saj medtem še traja rok za preverjanje uveljavitve predkupnih pravic. Graditi bi lahko začeli letos. Skoraj deset deležnikov v agrarni skupnosti prodaji sicer še vedno nasprotuje, a to naj ne bi, kot je zatrdil tudi minister Zver, vplivalo na dokončanje projekta. Celo več, "trmoglavci" naj bi bili, če ne bodo prodali zdaj, na slabšem od tistih, ki prodajajo, saj bodo ostali kot deležniki v agrarni skupnosti, od lastništva nad nedoločenim delom zemljišča pa ne bodo imeli ničesar. "To je res. Veste, agrarna skupnost je lastnica večjega zemljišča, kot ga mi potrebujemo," je pribil minister Zver.
Kljub temu, da posebno na Gorenjskem še kako velja reklo, da zemljo prodaš le enkrat, pa so bili dosedanji lastniki včeraj, ko so zemljo prodali državi, kar zadovoljni. "Odločitev ni bila težka, saj tako pripomorem k razvoju kraja. Denarja bo res veliko, a ga bom razdelila med tri otroke, osem vnukov in dva pravnuka. Do zdaj od te zemlje nismo imeli nič, naj imajo kaj od tega vsaj moji otroci in naj oni vlagajo ta denar v nadaljnji razvoj kraja," je dejala Jerca Oman. Tudi Jože Makovec je dejal, da odločitev po tistem, ko spoznaš, da gre za razvoj kraja, le ni bila težka. "Že moj oče je z menjavo zemljišč pomagal pri razvoju Planice, meni ni več veliko ostalo."
Začetek podpisovanja pogodb o nakupu zemljišč je župan Kranjske Gore Jure Žerjav označil za zgodovinski dan za Planico, občino in Slovenijo. "Država je držala obljubo, vsi postopki potekajo transparentno. Nobenih dogovorov ali obljub pod mizo ni bilo, vse so obravnavali enako."
Država bo letos za Planico namenila sedem milijonov evrov, skoraj tri pa še za odkup zemljišč. V celoten projekt gradnje nordijskega centra bo vložila 37 milijonov evrov, od tega si znaten del obetajo od pomoči Evropske unije. Od pred poldrugim letom visokoletečega stomilijonskega projekta moderne Planice je zdaj projekt usmerjen strogo na športno infrastrukturo, popolnoma naj bi obnovili vse tri skakalnice (začenši s podrto Bloudkovo), poskrbeli za tekaški stadion, novo žičnico. Kot smo izvedeli, se je država zavestno odločila, da se usmeri izključno na javni del projekta, zasebnega (gostinstvo, turizem, hotelirstvo) pa bo prepustila zasebni iniciativi, saj država ni želela poseči v številne interese posameznikov in podjetij na tem območju. Taki naj bi bili celo pogoji dosedanjih lastnikov zemljišč. "Gradnja javnega dela je predpogoj za zasebni del. Prepričan sem, da bo zasebni sektor sledil našim načrtom in da bo vrednost celotnega vložka v to dolino presegla sto milijonov evrov;" je dejal Emanuel Čerček, vodja službe za investicije na šolskem ministrstvu. Nordijski center Planica naj bi bil vsaj v grobem zgrajen do leta 2010, ko bo Planica gostila svetovno prvenstvo v poletih.
Primož Knez