Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Zoisit - imenovan po Žigi Zoisu

sreda, 23. marec 2005, ob 15:11, Franci Savenc, ogledov: 2915

Večer, 23.03.05 - Vili Podgoršek: Letos bo minilo dvesto let, kar je dobil tedaj na novo odkriti mineral

NARAVA, GORE in LJUDJE

Zoisit - imenovan po Žigi Zoisu

Različek zoisita je bil pri nas najprej znan iz okolice Visol na Pohorju, kasneje je bil najden še v bližini Radelj, največji primerki pa so odkrili v zadnjih letih v okolici Oplotnice


Letos bo minilo dvesto let, kar je dobil tedaj na novo odkriti mineral ime po Žigi Zoisu. Zgodilo se je takole: Z metamorfnih kamnin avstrijske Svinške planine (Saualpe) je trgovec z minerali Simon Prešeren med drugim prinesel mineral, ki ga je Zois opredelil, kot do tedaj še neznanega. Novi mineral je bil najprej poimenovan saualpit, po gorovju, iz katerega je izhajal. Žiga Zois je vzorce poslal nekaterim poznanim evropskim mineralogom, s katerimi si je dopisoval, nekatere pa tudi osebno poznal, saj so ga obiskali v Ljubljani. Strinjali so se o tem, da je to nov mineral, ter so ga po baronu Žigi Zoisu, ki jim ga je posredoval in prvi posumil, da je nov mineral, poimenovali zoisit. Sočasno so ga odkrivali tudi na nekem nahajališču v današnji Nemčiji. Spada v obsežno skupino epidotov, podobno kot so skupine granatov, turmalinov in druge. Območje, s katerega je bil zoisit prvič opisan, predstavlja z redkim gozdom poraščen predel Prickler Halt na zahodnem pobočju Svinške planine. Prickler Halt leži severno do studenca Kupplerbrunn, do kamor pelje cesta iz kraja Eberstein mimo vasice St. Oswald. Omenjeni Kupplerbrunn po vsej verjetnosti predstavlja tudi prvo nahajališče, s katerega je opisana kamnina eklogit. Prvi vzorci zoisita izvirajo iz pegmatita, ki na navadnem območju seka eklogit. Zanimivo je, da doslej pri nas ni bilo odkrito nobeno nahajališče zoisita v pegmatitu. V svetu so do sedaj poznani trije različki zoisita, ki nosijo zraven imena zoistit še ime thulit in tanzanit. Slednji predstavlja iskan drag kamen prosojne modre barve. Leta 1967 je bil najden v severni Tanzaniji, v okolici Arushe. Ker vsi nimajo lepe temno modre prosojne barve, si pogosto pomagajo z majhno goljufijo. Sivo zelene tanzanite segrevajo in tako dobijo želeno modro barvo. Precej masivnega zoisita iz Tanzanije je tudi zelene barve ter lahko vključuje tudi rdeče rubine.

Zoisit je največkrat prisoten v metamorfnih kamninah, predvsem eklogitih ali gnajsih, torej je nastal v velikih globinah pod visokim tlakom. Pogosto je v obliki več centimetrov dolgih prizemskih oblikah, ki so prečno goste, debele manj kot centimeter. Kot samostojen večji primerek se zato ne more izluščiti, vsaj takšen, kot je znan z naših nahajališč. Pojavlja se v sivkastih, rjavkastih in svetlo zelenih barvnih odtenkih. V večini primerov so minerali vzporedno med seboj razporejeni, mestoma tudi tako na gosto, da se med seboj stikajo ter predstavljajo nekakšen vložek v matični kamnini. S svojo razporeditvijo nekoliko pripomorejo k razkolnosti sicer izredno trdega eklogita. Takšen različek zoisita je bil pri nas najprej znan iz okolice Visol na Pohorju. V podobni obliki je bil kasneje najden še v bližini Radelj, največji primerki, pri katerih dolžina prečno nalomljenih kristalov presega 10 centimetrov, pa v zadnjih letih v okolici Oplotnice. Vse najdbe izvirajo iz eklogita. Posebnost predstavlja postopno odkrivanje zoisita ob potoku Polskava med Oglenšakom in Frajhajmom. V letu 1998 so bile v debelih plasteh temno zelenega, skoraj črnega aktinolita najdene svetle pole neznanega minerala, navadno nekaj centimetrov široke, dolge tudi do meter. Redko in le na posameznih mestih so bile svetlo rožnato obarvane. Shranjenih je bilo nekaj primerkov, saj je nahajališče predstavljalo delovišče ter zdaj ni več dostopno.

Ob pripravi monografije Minerali Slovenije, ki naj bi izšla v tem letu, so bili primerki oddani na analizo. Na veliko presenečenje so omenjene svetle pole potrjene kot zoisit. Nanj v teh letih ni nihče pomislil, saj je v drugačni kamnini, nastopa tudi v drugačni obliki, kot je bilo doslej znan. V bližini tudi ni nobenega do tedaj znanih njegovih nahajališč.

Presenečenj pa s tem še ni bilo konec. Na analizo so bili poslani še roza vzorci, za katere je bilo ugotovljeno, da so thulit, z manganom bogati različek zoisita. Manjka samo še, da se pojavi njegov najbolj iskani različek, modri tanzanit. Primerek roza thulita je bil obdelan v kabošon in je to prvi slovenski obdelani zoisit.

Pošta Slovenije v seriji mineralov in fosilov v marcu pripravlja izdajo znamke z upodobitvijo zoisita. Po cinabaritu in fluoritu iz Gorenjske, koroškem dravitu bo to drugi štajerski mineral na znamki. Leta 2003 je bil kot prvi upodobljen barit iz separacij Gornjega Štrihovca, zdaj pa končno prihaja z znamko prvi mineral iz prave slovenske mineralne zakladnice, s Pohorja.

Vili Podgoršek

eXTReMe Tracker