Južna stena Rušice je v pomladanskem času ena najbolj vabljivih sten pri nas. Odlična skala, lepe smeri in okolica so privabile v zadnjih tednih kar nekaj plezalcev.
Vabljiva južna stena Rušice
Južna stena Rušice je v pomladanskem času ena najbolj vabljivih sten pri nas. Odlična skala, lepe smeri in okolica so privabile v zadnjih tednih kar nekaj plezalcev. Poleg klasičnih smeri so se plezale tudi novejše, nekoliko drznejše smeri, ki pa sedanjim alpinistom z dobro športnoplezalno bazo ne predstavljajo več velikega problema. Morda je tokratni »naj« dosežek prva »prava« prosta ponovitev smeri Čingulmaki (VIII+/IX-, 250 m; Jakofčič – Kajzelj 1994). Prva plezalca sta jo 14.10 1994 preplezala prosto na »rot kreis« kasneje pa je najtežji raztežaj doživel še pravi »rot punkt« a v kombinaciji z drugo smerjo v spodnjem delu. Smer je bila v letih zatem še nekajkrat ponavljana s strani eminentnih plezalcev a le ti po neuspelem vzponu na pogled v najtežjem raztežaju niso poizkusili še enkrat. Tokrat je smer v navezi s Tino Di Batista na pogled preplezal Miha Valič in pripomnil, da najtežji raztežaj vsekakor ni težji od 7b. V smeri se je v teh letih nabralo že lepo število klinov in je potebno zabijati le še na nekaterih stojiščih.
Nekaj dni zatem je bil Miha tam še enkrat. Tokrat sta z Blažem Graparjem preplezala smer Lala salama. (VII+, VI-VII, 250 m Ravhekar – Praprotnik). Smer slovi po »pestrem« prvem raztežaju, ki pa je bil bojda ob prvem vzponu na debelo podložen s snegom.
Isti dan sta smer Za prijateljice (VIII+/VII-, 250 m; Komac- Bevk 1997) plezala Tadej Debevec in Minca (zaenkrat še) Mramor. Tadej je smer, ki je dobro opremljena preplezal na pogled.
Omeniti velja še delo Benjamina Ravnika in Anžeta Polajnarja, ki sta »uredila« smer Ali Baba (VII+/VIII-, 4 R; Ravnik– Ramuš – Polajnar 1992). Dodala sta nekaj svedrovcev in zamenjala stara stojišča.
Od modernejših smeri, ki so nastale v steni po izdaji vodnička Martuljek (I. Mezgec 1997) velja omeniti še smeri Črna kitara (VII+, 250 m, Ravnik – Ravhekar 1989), Z ognjem in mečem (VIII-, 250 m; Jakofčič – Komac 1998) ter krajšo Za prijatelje (VIII-, 2+2 R; Ravnik – Ramuš 1991). Ali Baba in Za prijatelje sta opremljeni z večjim številom svedrovcev, pri vseh ostalih pa gre za prave alpinistične smeri, ki pa so že kar dobro opremljene. Prav vse navdušujejo z odlično skalo in lepimi prehodi. Da ne govorim o bivaku Pod srcem...
Na sliki so nekatere novejše smeri: rdeča - Čingulmaki, oranžna - Ali Baba & Za prijatelje, zelena - Z ognjem in mečem, vijolična - Črna kitara, rumena - Za prjatlce, plava - Lala salama. Foto: T.Di Batista
Tomaž Jakofčič