Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Obnova mlake na Goričkem za več vode

Vecer.si 27.03.2008

 

torek, 1. april 2008, ob 05:28, Marko Renčelj, ogledov: 2076

Večer, Narava, gore in ljudje - Urška Šprogar: Na pobudo in ob pomoči Društva geografov Pomurja sta Občina Moravske Toplice in Osnovna šola Fokovci pripravili dokumentacijo za revitalizacijo mlake in jo ob finančni pomoči Heliosovega sklada tudi izpeljali

Prejšnji teden so v Selu na Goričkem ob prisotnosti številnih gostov, med njimi so bili okoljski minister Janez Podobnik, predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec in župan občine Moravske Toplice Franc Cipot, uradno odprli revitalizirano izvirno mlako na Makoterjevem bregu, ki so jo obnovili v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Mlaka sicer ne sodi med vodnjake in studence pitne vode, ki so cilj obnove tega deset let starega sklada. "Mlako so obnovili zato, ker je na območju Goričkega, ki že nekaj časa čuti posledice pomanjkanja vode zaradi globalnih klimatskih sprememb," je povedala Tatjana Kikec, predsednica Društva geografov Pomurja.

Vse bolj redke mlake na Goričkem so pomemben del naravne in kulturne dediščine pokrajine in so s svojo biotsko raznovrstnostjo pester naravni ekosistem. Obnovljena mlaka je na območju omrežja Natura 2000 in znotraj Krajinskega parka Goričko. Leži tik ob lokalni cesti v bližini znane romanske rotunde sv. Nikolaja. Na pobudo in ob pomoči Društva geografov Pomurja sta Občina Moravske Toplice in Osnovna šola Fokovci pripravili dokumentacijo za revitalizacijo mlake in to ob finančni pomoči Heliosovega sklada tudi izpeljali. Zasnovo obnove mlake z ekoremediacijskimi metodami je pripravil Mednarodni center za ERM na Filozofski fakulteti v Mariboru.

Tatjana Kikec je razložila, da so bile včasih mlake skoraj pri vsaki kmetiji, vendar so potem, ko so krajani napeljali vodovod, pričele izgubljati pomen, nihče jih ni vzdrževal, zato so se zarasle. "Mlaka se je z leti deloma zasula in zarasla, s tem pa so bile onemogočene nekatere osnovne ekosistemske funkcije. Ni delovala čistilno, zaradi delnega zasipanja je bila onemogočena naselitev določenih rastlinskih in živalskih vrst, s tem pa se je zmanjšala njena biodiverziteta. Zato smo se odločili mlako obnoviti in ji ponovno vrniti življenje. V sušnem obdobju smo ročno odstranili rastlinje. Odstranjeno odvečno zemljo smo po predhodni testni analizi odložili na njive. Po ureditvi kotanje mlake smo očistili dno, da lahko voda nemoteno priteka na površje. Notranjost mlake smo zatesnili z več plastmi ilovice in s tem zagotovili njeno vodotesnost. Dotok vode je bil dovolj močan, da se je mlaka samodejno napolnila z vodo. Obnovitvena dela so potekala od lanskega poletja, tudi ob pomoči prebivalcev Sela so bile opravljene štiri delovne akcije. Hkrati so ob mlaki zasadili varovalni vegetacijski pas, postavili zaščitno ograjo in informacijske table na celotni učni poti ter izdali zloženko o mlaki. Način obnove mlake je vzorčen primer sonaravne revitalizacije vodnega vira."

Pri tem je pomembno tudi to, da bodo učitelji Osnovne šole Fokovci z učenci ob mlaki in na vodni učni poti izvajali številne vzgojne in izobraževalne aktivnosti, je povedala ravnateljica Suzana Deutsch, ob pomoči Društva geografov Pomurja pa bosta mlaka in pot postali pomembna učilnica v naravi tudi za učence in dijake slovenskih, predvsem pa pomurskih šol.

Geografska učna pot Selo poteka na območju Sela na Goričkem in zajema številne naravne ter družbenogeografske elemente pokrajine, primerna pa je tudi za različne oblike terenskega dela, ki je predvideno v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo. Poleg informacijskih tabel so pripravili tudi zgibanko in učne liste za različne starostne skupine učencev oziroma dijakov. Zato so k sodelovanju pri pripravi vsebin učnih listov povabili širši krog strokovnjakov in prebivalstva, ki so s svojim znanjem in izkušnjami prispevali k predstavitvi. "Naša želja je pripraviti čim kvalitetnejšo učno pot, ki bo namenjena tako šolskim skupinam, turistom kakor tudi ostalim zainteresiranim, ki si bodo želeli nekaj časa preživeti v naravnem okolju in se ob tem tudi kaj naučiti," je še povedala Tatjana Kikec.

URŠKA ŠPROGAR
eXTReMe Tracker