Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Štiri rož'ce

Pošta Slovenije: nove znamke 28.03.2008

Pošta Slovenije: Ob izidu znamk rastlinstvo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


sobota, 29. marec 2008, ob 05:58, Franci Savenc, ogledov: 3783

Pošta Slovenije: Fotografija: Branko Vreš, Mitja Kaligarič / Oblikovanje: Tjaša Štempihar / Motiv: Navadna potonika, Gorski kosmatinec, Ilirska perunika, Tržaški svišč 
Tisk: DELO Tiskarna d. d., Ljubljana / Tehnika: štiribarvni ofset / Pola: 25 znamk / Papir: Chancellor 102 g/m2 / Velikost: 28,80 x 40,32 mm + besedilo dr. Mitja Kaligarič

Navadna potonika (Paeonia officinalis L.)
Potonika je bolj znana kot grmovnata vrtna rastlina, ki spomladi krasi naše vrtove z ogromnimi, najpogosteje škrlatnimi ali rožnatimi cvetovi, ki so vrstnati (s pomnoženimi venčnimi listi). Tako se težki cvetovi kar upogibajo pod lastno težo. Pri nas, na kraških tleh na Primorskem, uspeva navadna potonika tudi divje. Cvetovi so veliki, škrlatno rdeči, venčnih listov je samo od pet do osem, zato pa je – njim v kontrast – živo rumenih prašnikov mnogo; po svoje so takšne rastline – z nepomnoženimi venčnimi listi – še lepše od vzgojenih vrtnarskih oblik. V cvetu je več plodnih listov, ki niso zrasli v pestič, kar je evolucijsko izviren znak med rastlinami dvokaličnicami. Plod je mešiček, v katerem dozorijo bleščeče črna semena. Listi te trajnice so veliki, pernato deljeni, postavna kraška lepotica pa uspeva najraje v polsenci gozdnih robov, na gozdnih jasah toploljubnih hrastovih gozdičev in – vse pogosteje – tudi na zaraščajočih se kraških travnikih. Potonika je okras in eden simbolov kraške flore, zato jo je občina Sežana z občinskim odlokom že davno uvrstila med zavarovane rastline v svoji občini.


Gorski kosmatinec (Pulsatilla montana (Hoppe) Rchb.)
Kosmatinci so dobili svoje slovensko ime po gosto puhasto dlakavem steblu, listih in tudi cvetovih, kar zgodaj spomladi cvetoče rastline nedvomno varuje pred nizkimi temperaturami. Taka je velikonočnica, pa tudi njen mnogo bolj pogost sorodnik, gorski kosmatinec, tipičen kraški znanilec pomladi, ki odpre svoje puhaste temne vijolično-rjave cvetove že marca ali aprila. Gorski kosmatinec je trajnica z deljenimi listi, v kimastih cvetovih je od pet do osem obarvanih cvetnih listov, ki še niso deljeni na čašne in venčne in so med seboj enotni; kosmatinci spadajo namreč med evolucijsko izvirnejše zlatičnice. Zlatorumenih prašnikov je veliko, plodnih listov prav tako. Ob semenski zrelosti se dlakavi plodovi oreški podaljšajo v dolg dlakav kljunec. Ker je gorski kosmatinec zlatičnica, je tudi strupena rastlina. Zaenkrat (še) ni ogrožena vrsta, saj je kamnitih kraških travnikov in pašnikov na Primorskem še dovolj. Kako pa bo v prihodnje, ko se bodo ti večinoma zarasli, pa bo pokazal čas. Razen na Krasu, je bil kosmatinec najden tudi v okolici Cerknice in Ljubljane.


Ilirska perunika (Iris illyrica Tommasini)
Perunike so pri nas bolj znane s cvetličarsko popačenko »iris« ali celo »iriske« in so hvaležne vrtne rastline, še posebej primerne za skalnjake. Tudi ilirska perunika je rastlina skalovja, kraških »grobelj« (naloženega kamenja), suhozidov in zelo kamnitih travnikov. Prijajo ji suha in sončna rastišča, zato ni čudno, če najbolje uspeva prav na kraških robovih, v zavetrju pred burjo. Mesnate korenike se plazijo med skalovjem skoraj na površini, iz njih poganjajo sinjezeleni, na poseben način sploščeni listi, na pecljih je od dva do pet modrovijoličastih cvetov, ki so značilno oblikovani na način, kot ga imajo vse perunike: dva kroga po tri obarvane liste ter tri prašnike; plodnica je podrasla. Ilirsko peruniko je opisal znani tržaški botanik Muzio de Tommasini, ki je bil v 19. stoletju tudi tržaški župan. Deloval je na našem ozemlju in na vzhodno jadranski obali vse do Boke Kotorske. Veliko rastlin je poimenoval »ilirske«, saj uspevajo na ozemlju nekdanje rimske province Ilirik (Illyricum).


Tržaški svišč (Gentiana tergestina G. Beck)
Večina ljudi povezuje modrocvetoče svišče ali encijane z gorami in alpsko floro. No, tržaški svišč je dobil ime po Trstu, saj gre za kraško rastlino, ki pa sega tudi nekoliko izven Primorske proti severu ter na vzhod vse do Zasavja. Je ozek sorodnik (nekateri ga smatrajo le za podvrsto) spomladanskega svišča, od katerega se loči predvsem po širini čašnih krilc (čašni listi so zrasli). Cvetovi so petštevni z zraslim vencem ter intenzivno modre barve in so pravi zgodnje spomladanski okras takrat še pustih sivorjavih kraških travnikov. Tržaški svišč je pritlična trajnica, ki opravi svoj življenjski cikel spomladi, poleti pa se njeni nadzemni deli popolnoma posušijo, kot se to zgodi z večino pisanih cvetlic kamnitega kraškega travnika.
 

Dr. Mitja Kaligarič
eXTReMe Tracker