Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Trenta in dr. Julius Kugy

Pošta Slovenije: nove znamke 28.03.2008

Pošta Slovenije: Ob izidu znamke turizem

petek, 28. marec 2008, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 4956

Pošta Slovenije: Datum izdaje/uporabe: 28.03.2008 | Fotografija: Matjaž Šmalc / Oblikovanje: Maša Kozjek / Motiv: Trenta in dr. Julius Kugy / Tisk: DELO Tiskarna / Tehnika: štiribarvni ofset / Pola: 25 znamk / Papir: Chancellor 102 g/m² / Velikost: 40,32 x 28,80 mm + Besedilo - Bojan Bračič:

Trenta, najvišji del Soške doline, leži v osrčju Julijskih Alp. Izrazito ledeniško dolino obkrožajo Plaski Vogel, Kanjavec, Triglav, Galičica, Prisojnik, Jalovec in Bavški Grintavec. Soča, ki izvira iz globokega žrela pod Šnito, s svojo zelenomodro vodo, in veličastne planine okrog nje dajejo Trenti podobo bisera med alpskimi dolinami. Trenta se nahaja na območju Triglavskega narodnega parka, edinega slovenskega in enega najstarejših evropskih narodnih parkov. V letu 2008 mineva 100 let, odkar si je na pobudo slovenskega seizmologa in naravoslovca Albina Belarja posebna vladna komisija avstro-ogrske monarhije ogledala območje doline Triglavskih jezer zaradi ustanovitve Naravovarstvenega parka. Žal do uresničitve ideje takrat ni prišlo in smo v Sloveniji dobili narodni park šele 16 let pozneje. Do 16. stoletja so v Trenti le občasno živeli pastirji in oglarji. Ljudje so se začeli v njej stalno naseljevati, ko so v okoliških gorah odkrili nahajališča železove rude in so v dolini postavili fužine. Prva cesta je bila v Trento zgrajena iz Bovca leta 1614. Ko so rudarstvo in fužinarstvo opustili, je cesta propadla. Na novo so jo zgradili Avstrijci šele leta 1906; med I. svetovno vojno so jo podaljšali preko Vršiča do Kranjske Gore. Kljub temu se število stalnih prebivalcev Trente od konca 19. stoletja naprej nenehno znižuje. Prebivalci Trente se danes ukvarjajo predvsem s turizmom, ki ga omogočajo reka Soča, okoliške planine in naravne znamenitosti, kot so vintgarske soteske. V Trenti leži edini alpski botanični vrt v Sloveniji, Juliana, ki ga je leta 1926 ustanovil Albert Bois de Chesne ob vznožju Kukle. Vanj je zasadil rastline, ki jih je prinesel iz okoliških gora. Kasneje so drugi botaniki to zbirko dopolnili z rastlinami iz drugih delov Alp, pa tudi iz nealpskega sveta. S Trento je povezana znamenita Scabiosa trenta, trentarski grintavec, kot je cvetico poimenoval Balthasar Hacquet, zdravnik in naravoslovec, eden prvih, ki je raziskoval našo floro. Kasneje se je pokazalo, da Hacquet na trentarski strani Triglava ni našel nove vrste, ki so jo botaniki kasneje na območju Trente zaman iskali, ampak že znani beli čopek ali bledo obloglavko (Cephalaria leucantha), ki sicer uspeva na kraških gmajnah in prisojnem skalovju v submediteranskem območju. Med najbolj vnetimi iskalci te skrivnostne rože je bil slovenski pravnik, alpinist in pisatelj Julius Kugy. Rodil se je slovenskima staršema 19. julija 1858 v Gorici. Oče je bil Korošec z originalnim priimkom Kogej. Julius se je šolal na gimnaziji v Trstu in na dunajski univerzi, kjer je diplomiral iz prava. Zatem je prevzel upravljanje tržaškega podjetja Pfeifer-Kugy za uvoz olja, kave in eksotičnega sadja, ki ga je ustanovil njegov oče. Kugy je vzljubil gore in alpinizem že v mladih letih. Poleg tega, da se je ukvarjal z glasbo, je bil ljubiteljski botanik in je velik del življenja iskal in raziskoval neraziskano cvetico Scabioso trento. Njegovi strasti, alpinizem in botanika, sta ga s pomočjo lokalnih gorskih vodnikov popeljali na mnoge še neosvojene vrhove v Julijskih Alpah, že osvojene pa je osvojil po novih smereh. Zaradi tega je znan kot odkritelj Julijskih Alp, katerih lepote je kasneje razkrival svetu v številnih planinskih spisih in knjigah. Ob začetku I. svetovne vojne je prostovoljno stopil v avstro-ogrsko vojsko, kjer je pomagal s svojimi alpinističnimi izkušnjami. Po bitki pri Kobaridu je prenehal z vojaško dejavnostjo. V času po vojni je zaprl podjetje in se posvetil pisateljevanju in predavanjem po nemško in slovensko govorečih deželah. Poleg spisov, objavljenih v avstrijskih gorniških časopisih, nekaj pa tudi v italijanskih revijah, je po svojih izkušnjah v gorah napisal sedem knjig. Umrl je leta 1944 v Trstu, kjer je tudi pokopan. Planinska zveza Slovenije je velikemu ljubitelju Julijskih Alp v Trenti postavila spomenik, v Informacijskem središču Triglavskega narodnega parka Dom Trenta pa je danes stalna zbirka o Kugyjevem delu.

Mag. Bojan Bračič
eXTReMe Tracker