Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Še enkrat se je potrdilo, da zima rada opleta z repom in da pregovor »zelen božič ‑ bela velika« noč ni iz trte zvit! Tokrat so bile snežne padavine tako obilne, da je ponekod sneg po pomembnosti celo izrinil velikonočne dobrote, običaje in obrede. Povedano drugače, bolj kot pirhi, potica, šunka in hren nam je šel v nos sneg.
Vremenska dolina se je spustila nad nas tako, da so se na dan ali dva delali sekundarni ali drugotni sredozemski ciklončki. V primerjavi z drugimi tovrstnimi tvorbami imamo res opravka glede geografskih razsežnosti z manjšimi, a za naše kraje z vidika padavin še kako pomembnimi zračnimi vrtinci. Eden od njih je bil radodarnejši v Posavju in Beli krajini, zadnji predvsem na Notranjskem, vseskozi pa ga je treslo vzdolž grebena Spodnjih Bohinjskih gora. Saj veste, to so gore med Bohinjsko ter Baško dolino in nekoliko zahodneje ležečo Tolminsko kotlino. Pomembno je predvsem, pod kakšnim kotom zadenejo na osrednji greben teh gora na poti nad Sredozemljem navlažene gmote.
»SPODBUJEVALCI IN PREGANJALCI« SNEŽNE ODEJE
Najbolj izdatno je odcejanje takrat, ko jih prinese na omenjeni greben naravnost od juga, saj ima večina vrhov te gorske skupine alpsko, to je od zahoda proti vzhodu potekajočo slemenitev. Da bo mera polna, pa se te zračne gmote ne dvigajo le prisilno zaradi gorate pregrade, temveč jih dvigata tudi kroženje v ciklonu ter konvekcija, kadar se zrak v višinah močno ohlaja. Slednja je pogostejša v najtoplejšem delu leta, a ni zanemarljiva tudi spomladi. Čeprav se je meteorološko in astronomsko zima že poslovila od nas, si oglejmo, kako je na splošno s trajanjem snežne odeje v Sloveniji. Zemljevid kaže, da imamo pri nas opravka z veliko časovno in prostorsko spremenljivostjo, kar je posledica tega, da vpliva na to več dejavnikov. Trajanje snežne odeje je odvisno predvsem od višine snežne odeje, kopne podlage, nadmorske višine, orientacije pobočij glede na sonce in veter, vrste in višine rastja ter drugih, v splošnem manj pomembnih dejavnikov. Posebej pomembne so gozdne površine, kjer vztraja sneg zaradi osenčenosti in drugačne preobrazbe bistveno dlje kot na okoliškem negozdnatem površju.
TRAJANJE SNEŽNE ODEJE V SLOVENIJI
Na Agenciji RS za okolje stalno posodabljajo različico tematskega zemljevida o trajanju snežne odeje. Enota, s katero predstavljajo ta kazalec zime je število dni na leto. V povprečju traja snežna odeja najdalj v visokogorju, najmanj pa v Primorju, kjer je včasih tudi ni. Takih je bila na primer večina zim ob morju in v spodnjem delu Vipavske doline. Druge zime pa se je snežna odeja obdržala le v posameznih dneh zimskih mesecev. Povsod tam, kjer ni več čutiti vpliva morja, se snežna odeja v povprečju pojavi novembra in se obdrži do marca ali aprila. V gorskem svetu je ta čas seveda daljši, v najvišjem delu Julijskih in Kamniško‑Savinjskih Alp tudi več kot 200 dni. Opozoriti velja na nekatere proti jugu pomaknjene gorske grebene in hrbte Julijskih Alpah (Polovnik, Črna prst, Ratitovec), kjer obleži sneg dlje časa zaradi izrazito večje višine snega oziroma količine padavin v zimskem času. Trajanje snežne odeje vpliva na mobilnost prebivalstva, zato so ti podatki dragoceni za vsakdanjo rabo in pri nekaterih vejah gospodarstva, na primer v kmetijstvu, prometu, komunali, gradbeništvu in turizmu. Kljub velikonočnemu sneženju bo letošnja bera snežnih dni po nižinah osrednje Slovenije precej pičla.
 |
|
Trajanje snežne odeje v Sloveniji med letoma 1971 in 2000 (Vir: ARSO).
|
Miha Pavšek