Janez Pikon: Severno nad Javornico že opuščena in močno zaraščena, tudi skrita Pod Javorskim (Javorščm) vrhom. Na planini so še vidne sledi objektov (dva hleva in stan). Obnavlja se edini stan, tako je videti, ta stoji na spodnjem robu planine. 
Zgornje Podjelje so še v megli, toda sonce že redči gosto meglo in kmalu je megleno morje pod menoj. Blatna gozdna vlaka proti Javornici malo otežuje hojo, pa vendar sem kmalu pod robom. Zavijem po planini na greben Slatovnik (1103 m) z lepim razgledom v dolino. Megla je še po vsej dolini, toda Spodnje Bohinjske gore proti Voglu so lepo vidne, greben od Črne prsti proti vzhodu pa je še vedno v oblakih. Vrnem se do Vukčevega stanu na Javornico in od tu naprej se začnem dvigati po sredini pobočja proti severu, kjer je vidna gozdna steza do mojega današnjega cilja, to je na planino Pod Javorskim vrhom.
Pogled s Slatovnika, Blažkov stan Pod Javorskim vrhom
Že od daleč zagledam Blažkov stan, ki je še edini stoječi objekt pod ključem na planini. V poletnih mescih tu še vedno pasejo živino, čeprav ni velikih pašnikov. Planine je z leti vedno manj, vedno bolj je poraščena zato si pomagajo s Javornico in tudi s planino Zajamniki. Posedim na klopi, grejem na soncu in se razgledam po okolici. Oba hleva sta podrta, ostalo je le zloženo kamenje na mestih kjer sta včasih stala in služila svojemu namenu. Gorski pašnik je že od nekdaj v lasti Blažkovih in Vukčevih domačij, kakor tudi zgornji predel na nižje ležeči Javornici. Tu naj omenim na Blažkovem stanu letnico nad vhodnimi vrati, na tabli je izpisana in sicer leto 1869, že kar nekaj časa je preteklo od takrat.
Javornica, bohinjska dolina v megli, planina Zajamniki
Nad stanom je še danes vidna pot proti planini Zajamniki, kamor se tudi sam odpavim. Nekaj časa še hodim po gozdu brez snega, toda višje je pot pod snegom vse do planine Zajamniki, kamor prispem in opazim precej nižjo snežno odejo, kot pred štirimi dnevi. Po stojim nekaj časa na robu planine Zajamniki in se odločim vrniti se po isti poti do stanu na planini. Zopet se na klopi prepustim razmišljanju, kar ni mi še do vrnitve nazaj v dolino.
Sam sem kot otrok veliko preživel v planinah in okusil vse to kar sodi zraven, tega nikdar ne bom pozabil, še danes mi je misel na ta doživetja prijetna in že beseda planina mi pomeni nekaj lepega. Kaj hočem, domov moram, se bom pa še zanesljivo vračal v naš gorski svet, ki mi toliko pomeni. Zanesljivo vem, da tudi vam!