Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Velika Martuljška Ponca

gorisekgorazd@gmail.com
        [email protected]


Oltar, Ponci in Špik


Jutranji hlad pod Vršičem


Bivak I


Velika Dnina


Pod zgornjim žlebom


Žandarji Rokavskega grebena 


Na vrhu


Zg. žleb Velike Martuljške Ponce.
Poleti se pleza desno od njega.


Prisank


Mala Martuljška Ponca


Nočni spust od Koče v Krnici


Večerna zarja

 

Arhiv: Gorniška potepanja

petek, 21. marec 2008, ob 05:30, Gorazd Gorišek, ogledov: 6380

V zgornjem žlebu

Gorniška potepanja. Povzpela sva se do zatrepa Velike Dnine. Vsenaokoli so kipeli pod nebo ostri grebeni, ki so v trdi zimi še veličastnejši. Skozi spodnji žleb sva se dvignila pod vršno pregrado.

Zimski vzpon na "Rutarsko Poldne" (2602 m)

Nič ni lepšega, kot začeti turo – navzdol. S tretjega ovinka vršiške ceste sva se po, z ratrakom popravljeni, zasneženi cesti spustila na Lipno trato. Mraz je pritiskal do kosti, a je hitra hoja do Koče v Krnici uspela pregnati jutranjo nadlogo.

Škrlatica, Rakova špica, Rogljica in Dovški Gamsovec

»Pot« v gozdu za kočo ni obetala nič dobrega. Osamljene stopinje, ki so begale sem in tja, so dale slutiti, da se bodo končale za prvo smreko, ali pa je šel oskrbnik brunarice preveriti, če je z vodovodom kaj narobe. No, niso se končale... Ne za smreko in ne pri vodovodnih ceveh.

Lunca - pomoč pri sestopu

Skozi podrto Gruntovnico, k sreči je bila prekrita s snegom, je šlo dobro od nog, prehod v Veliko Dnino pa tudi ni postregel z večjimi težavami. Ob lanskem zimskem obisku Male Martuljške Ponce, je bila podlaga precej slabša. Položno snežišče pod steno Škrlatice naju je kmalu pripeljalo pod Bivak I, ki je, samevajoč na ozki polici, čakal na obisk. Midva sva ga tokrat pustila pri miru. Naj spi in sanja...

Prisank in Jalovec iz Velike Dnine

Povzpela sva se do zatrepa Velike Dnine. Vsenaokoli so kipeli pod nebo ostri grebeni, ki so v trdi zimi še veličastnejši. Skozi spodnji žleb sva se dvignila pod vršno pregrado. Tudi v zgornjem žlebu je bil sneg odličen in skoki lepo zaliti.

Šlo je brez neprijetnega praskanja po skali. Nad žlebom je sonce že dodobra zmehčalo sneg, a do Triglav z žandarjivelikega možica na vrhu je bilo le še nekaj korakov. Velike Le kaj nama je želel povedati pilot?opasti, ki so z vrha stegovale svoje jezike daleč nad severni prepad, so zahtevale vso previdnost. Vsak korak predaleč je lahko usoden! Rajši sva se umaknila nazaj k možicu. Najlepši pogled je seveda na Triglav, ki so se mu pred obličje postavili nabriti stolpi Rokavskega grebena.

Sonce je že začelo svojo pot navzol. Tudi midva sva storila enako. Večjih težav v sestopu ni bilo, le veter nama je nad prehodom v Gruntovnico zabrisal pristopne sledi. K sreči prehod že dobro poznava.

V mraku sva stopila na Špikovo pot. Izza Škrlatice je priveslala luna in nama omogočila čaroben, s snežnimi kristali ozaljšan sestop, do Koče v Krnici.

Skalne podobe na Veliki Martuljški Ponci

Že zjutraj sva do brunarice privlekla sani. Bile so dvakrat koristne. Zjutaj je težak zimski nahrbtnik do tod »potoval« kar na njih in ne na ramah, večerni sestop pa se je namesto v pol ure, končal v petih minutah. Zeblo sicer je, a kaj bi to...

Malo naju je ogrel kratek vzpon do vršiške ceste, malo bolj gretje v avtomobilu, še malo bolj pa...

eXTReMe Tracker