Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Vremensko dleto zemeljskega površja

 19.03.2008

četrtek, 20. marec 2008, ob 05:30, Boris Kumer, ogledov: 2446

Visokogorski kras s številnimi lašti in kraškimi mizami na območju Velikih vrat (1924 m), zahodno od doline Triglavskih jezerDnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Na zemeljskem površju, še posebej v gorah in ob rekah je veliko zanimivih oblik površja, ki so takšne, kakor bi jih nekdo vklesal v kamninsko podlago. Naravno rezbarjenje oziroma vremensko »dletarjenje«, kot bi lahko poimenovali ta dinamičen proces, je najbolj očitno v naših hribovitih in goratih pokrajinah.

 
Visokogorski kras s številnimi lašti in kraškimi mizami na območju Velikih vrat (1924 m), zahodno od doline Triglavskih jezer, je eden najlepših primerov vremenskega kiparjenja padavinske vode in snežnice na apneniški kamninski podlagi. (Foto: Miha Pavšek)
 

Polovica prvega spomladanskega meseca je za nami, vreme v tem času pa je bilo vse prej kot dolgočasno. Večinoma so ga sooblikovali zahodni do jugozahodni vetrovi in z njimi povezane vremenske tvorbe. Dobre "stare" Alpe (geološko gledano gre seveda za mlado gorovje) so nas spet zavarovale pred močnimi vetrovi, ki so dodobra prevetrili večji del zahodne Evrope, najbolj pa "funtoljubce" na Otoku. Posledice omenjenih vetrov v prvi polovici marca so bile previsoke povprečne temperature, nadpovprečna količina padavin in podhranjenost s soncem. Po začasni prekinitvi oziroma zamrznitvi pomladi v začetku tedna niso nič kaj spomladanski niti velikonočni vremenski obeti. Očitno bo bolj kot jutrišnji skok v koledarsko pomlad vplivala v prihodnjem tednu na vreme polna luna. Letošnja prva spomladanska je res neučakana, saj nas bo obiskala pojutrišnjem oziroma na drugi dan pomladi! Kdor ima za praznično podaljšani konec tedna "terenske" načrte, naj bo še posebno pozoren, kako bo vse skupaj potekalo, da ne bo kakih neljubih presenečenj. Kakor koli se bo že "zvremenilo", svetli del dneva bo spet za pol leta prevladoval nad njegovim temnim delom.

Naravno rezbarjenje

Na zemeljskem površju, še posebno v gorah in ob rekah, je veliko zanimivih oblik površja, ki so takšne, kakor bi jih nekdo vklesal v kamninsko podlago. So eden najzanimivejših primerov stalnega in neizprosnega preperevanja in odnašanja tal, za katerega je v veliki meri krivo prav vremensko dogajanje. Naravno rezbarjenje oziroma vremensko "dletarjenje", kot bi lahko poimenovali ta dinamični proces, je najbolj očitno v naših hribovitih in goratih pokrajinah.

Temu procesu pravimo preperevanje in nam posredno priča tudi o zelo pomembnem vplivu vremena na nastanek oblik površja na Zemljini zunanji lupini oziroma skorji.

Preperevanje je razmeroma počasen proces, kot da bi se na primer lotili kiparske stvaritve s pomočjo zobne ščetke. Verjetno ni še nihče poskusil kipariti na tak način, saj si niti ne predstavljamo, da bi bilo lahko to sploh učinkovito. Če bi bili dovolj vztrajni in bi to počeli nekaj let ali celo desetletij, pa bi se gotovo že malce poznalo. Ne verjamete? Oglejte si katero od naših sotesk ali vintgarjev, ki so nastale tudi zaradi preperevanja tamkajšnjih različno odpornih kamninskih plasti.

Stalno razpadanje kamnin

Ločimo mehanično, kemično in organogeno preperevanje, pri čemer sta v naših pokrajinah najbolj navzoči prav prvi dve obliki. K mehaničnemu uvrščamo temperaturno in zmrzalno preperevanje, kemično, imenujemo ga tudi korozija, pa je navzoče predvsem v zakraselem apneniškem svetu, torej skoraj na polovici slovenskega površja.

Medtem ko polzi padavinska voda po kamnini, raztaplja njeno površino, s tem pa razgrajuje tudi sestavne minerale, ki jo "držijo" skupaj. Pri tem ne pomeni nekaj stoletij ničesar, ko pa govorimo o milijonih let, je to povsem druga zgodba. Če bi sešteli količino raztopljenega apnenca, ki ga odnaša Ljubljanica, bi se njeno kraško zaledje vsakih sto let znižalo za nekaj manj kot centimeter.

Bolj opazne so posledice mehaničnega preperevanja (skalne špranje in razpoke, melišča, podori,…), saj kamnine zaradi spreminjanja temperatur in zmrzovanja ter odmrzovanja vode v skalnih razpokah stalno razpadajo. Naprej jih lahko odpihne veter, odnese voda ali pa se ti kamninski delci enostavno ustavijo pod mestom razpadanja.

Miha Pavšek

Komentiraj (3):

Iztok Snoj, petek, 21. marec 2008, ob 11:41

Dobro to, rezbarjenje in dletarjenje, hehe!
Tile Mihovi članki me vedno spravijo v dobro voljo.

Kako že gre novodobni rek? Plastika in diamanti so večni...
Narava pa svoj material "naravni" material, vedno preoblikuje (in tudi razgrajuje), v vsakem preoblikovanju se da videti nekaj zanimivega. Na človeku je, če to opazi ali ne.

Dušan Škodič, petek, 21. marec 2008, ob 12:00

Brez skrbi, da vsak opazi. Če ne drugje - pred ogledalom, ker tudi sam spada med naravni material.

Iztok Snoj, petek, 21. marec 2008, ob 14:42

Hehe, če združim tvojo in mojo trditev, pojem "zanimiva sprememba" ni vedno ustrezen. Poglejmo formulo za nekatere ženske:

"v vsakem preoblikovanju se da videti nekaj zanimivega. Na človeku je, če to opazi ali ne."
+
"Brez skrbi, da vsak opazi. Če ne drugje - pred ogledalom, ker tudi sam spada med naravni material."
=
"plastika"

eXTReMe Tracker