Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Franjo Brglez, Kekčevi izleti

Vecer.si 13.03.2008

sobota, 15. marec 2008, ob 05:28, Marko Renčelj, ogledov: 3125

Večer, Narava, gore in ljudje - Ciril Velkovrh: V knjižici je predstavljenih 50 potepanj po hribih in dolinah našega sredogorja

V knjižici je predstavljenih 50 potepanj po hribih in dolinah našega sredogorja

V hribe hodimo radi ali pa neradi, starši raje kot mladina. Zato so družinski izleti lahko prava mora - ali pa tudi ne. Odvisno je, kako starši povabijo mlade in jim predstavijo ta naš čudoviti gorski svet. Ali ga predstavljajo kot nekaj obveznega ali kot nekaj prijetnega. Otrokom, tudi najmlajšim, bi moral biti obisk gora zanimiv in zato tudi privlačen. Ne sme biti obveza, nuja ali celo kazen. Družina ali skupina mora hoditi skupaj, se pogovarjati in ogledovati vse, kar je lepega: gorsko naravo, zeleno pokrajino, kulturno dediščino, cvetlice pa tudi še tako majhne živalce, ki jih lahko vidimo ob poti, si moramo ogledati in se pogovoriti o njih. Nič ni narobe, če skrenemo s poti, ker smo zagledali kaj zanimivega ali nenavadnega. Ne sme se nam muditi, razen v slabem vremenu. Pa tudi tedaj ne, ko vidimo kaj zanimivega na nebu, ki je lahko tudi nekaj posebnega za lepo fotografijo. V prvih letih lahko otroka tudi nesemo, če smo tega zmožni. Kaj kmalu pa bo izlet bolj zanimiv, če bodo šli otroci skupaj z vrstniki, in prav nič ni narobe, če so v bližini tudi starši.

Več kot prijetno vabilo na take izlete je knjižica Kekčevi izleti, v kateri je opisanih 50 potepanj po našem sredogorju. Poti niso povsem enostavne in kratke, vsaki opisani poti so priloženi pregleden zemljevid, vsaj ena fotografija in osnovni podatki: nadmorska višina izhodišča in cilja, višinska razlika, čas, ki je potreben za pot običajnemu planincu, ter najpomembnejši letni čas za obisk posameznega cilja.

Med izbranimi cilji sta v Julijskih Alpah le Debela peč (2014 m) in Viševnik (2050 m), od koder je izredno lep razgled na Julijske Alpe in Triglav. V alpskem predgorju nas brošura vabi na Blegoš (1562 m), Ratitovec (1678 m) in Tošč (1021 m), ki je najvišji vrh Polhograjskega hribovja. Nad Tržičem so Kriška gora (1471 m), Roblekov dom na Begunjščici (1657 m), Veliki Javornik (1715 m) in Javorov vrh (1434 m) nad Preddvorom. V Karavankah lahko obiščemo Peč (1510 m) na tromeji, Ajdno (1046 m) pod Stolom, kjer so ostanki predkrščanskega svetišča, Dovško Babo (1891 m) z lepim pogledom na avstrijsko Koroško in Julijce, Golico (1835 m), pod katero rastejo znamenite narcise, ter na štajerskem delu še Olševo (1929 m), pod katero je znamenita Potočka zijalka, Peco (2125 m), in Smrekovec (1577 m), ugasli vulkan. Tu so opisane še poti do Bolfenka na Pohorju (1040 m) z bližnjim razglednim stolpom in poti po vinorodnih Halozah. Na slovensko-avstrijski meji ležijo Košenjak (1522 m), Žavcarjev vrh (915 m) in Sveti Duh na Ostrem vrhu (903 m). V Zasavju lahko obiščemo Čemšeniško planino (1204 m), kamor ne moremo priti z avtomobilom, ter Menino planino (1426 m) s krasnim pogledom na Savinjske Alpe. V širši okolici Rogaške Slatine se lahko povzpnemo na Boč (980 m), kjer rastejo znamenite in zaščitene velikonočnice (Pulsatilla grandis), Donačko goro (881 m), Šmohor (787 m) in Sveti Lovrenc nad Lokavcem. Na Dolenjskem nas avtor vabi na Gradišče nad Stično, kjer je kontrolna točka Razširjene slovenske planinske poti, ter na Krokar (1122 m) in Mirno goro (1048 m). Na Notranjskem lahko obiščemo Kojnik, Golič in Kozlek (997 m) v okolici Ilirske Bistrice,

Vremščico (1027 m), kjer naj ne bi gradili vetrnih elektrarn, Slivnico (1114 m) nad presihajočim Cerkniškim jezerom, ter Sveto Trojico (1106 m), domovino Martina Krpana, koder je nekoč vodila Slovenska planinska pot. Na Primorskem nas vodnik vabi na Čaven in Kucelj (1242 m), od koder je izredno lep pogled na Vipavsko dolino, k izlivu in ne izviru Soče, na Matajur (1642 m), osamelec s krasnim pogledom na naše in italijanske Alpe ter Sabotin (609 m) s številnimi ostanki iz prve svetovne vojne. Na Krasu lahko obiščemo Kokoš nad Lipico s karavlo, prenovljeno v planinsko kočo, Lačno in še tri poti na Kraškem robu ter Trstelj (643 m), ki je ena od kontrolnih točk Razširjene slovenske planinske poti. Tik za državno mejo pa so predstavljeni le štirje izleti: Dobrač (2167 m), Pristovški Storžič, Soteska Čepa in Učka (1401 m) na Hrvaškem.

Vodniku je priložena knjižica za žige, ki jih pohodniki dobijo na kontrolnih točkah.

CIRIL VELKOVRH

 

Kekec med narcisami Foto: Ciril Velkovrh

Komentiraj (3):

Silvester Jošt, nedelja, 16. marec 2008, ob 17:49

Pozdravljeni!

Med zgoraj naštetimi cilji je tudi besedilo: "in Smrekovec (1577 m); ugasli vulkan".

Prosil bi,da mi Ciril Velkavrh ali pa kar avtor knjige pojasni, kdaj je bruhal Smrekovec lavo in podobne zadeve. Ali je nevarnost ponovnega izbruha že minila?

Hvala za vajina pojasnila! Silvester Jošt

Zoran Gregorčič, nedelja, 16. marec 2008, ob 18:45

Če res ni potrebno da odgovarjata ravno objavljalca, ker odgovor je najti res povsod po netu ali v literaturi, tudi na spodnji povezavi.

http://www.trzic.si/strani/PDKrize/Smrekovec2006.asp

Iztok Snoj, ponedeljek, 17. marec 2008, ob 12:25

Tole je dobrodošlo. Včeraj sem zamudil Kekca po slovenski teve...

No, da naredim še reklamo za založbo, kjer tiskajo planinske vodnike:
http://www.sidarta.si/izletnistvo/druzinski-izletniski-vodnik.html
Pa izleti Željka Kozinca:
http://www.klubpolet.si/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=25&Itemid=24&limit=9&limitstart=0
In zanimiva zbirka Lep dan kliče 1-4:
http://www.modrijan.si/knjigarna/knjiga.php?c=271

eXTReMe Tracker