Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Dinamično in barvno ravnovesje

 12.03.2008

četrtek, 13. marec 2008, ob 05:29, Boris Kumer, ogledov: 1197

Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Še malo in bomo na polovici sušca, ki pa je vse prej kot sušen! Po pretopli in presuhi zimi kaže, da bo prvi mesec spomladanskega meteorološkega trojčka bliže »normalnim« vrednostim.

Nekaj več moče gotovo ne more škoditi prek zime zanjo prikrajšani zemlji. Sicer pa je tudi marčevski sneg, ki nas je obiskal v začetku meseca med tistimi, ki se še preživljajo s pomočjo zemlje boj znan kot kmetov gnoj. Spomnimo se samo lanskega, marsikje rekordno suhega aprila, ko ni padlo niti toliko dežja, da bi ga izmerili v celih milimetrih ali litrih na kvadratni meter, temveč so zadostovale že desetinke. Tudi obeti za drugo polovico marca niso nič kaj »suščevi«, obrzdane pa naj bi bile tudi temperature. Skratka, Narava (kdor jo spoštuje, jo lahko piše tudi zapis z veliko začetnico) na svoj, že tisočletja in milijone let  ustaljen način skrbi, da je vse tako kot mora biti čemur pravimo dinamično ravnovesje. Včasih popravi odstopanja neposredno po tem, ko pride do njih, spet drugič moramo počakati več mesecev, let ali celo desetletij.


Odtenke beline na zemeljskem površju in nad njim pod budnim očesom smrekove čuvajke. (Foto: Miha Pavšek)

Človek obrača, narava obrne

Če jo pri tem opravilu preveč zmotimo, se nam to lahko zelo maščuje. Namesto, da bi jo požgečkali po njenih skrivnih kotih, kot smo jo še do pred nekaj desetletji, Naravo vse pogosteje in močneje suvamo s komolcem pod rebra. Na ta način ji povzročamo vse težjo vzpostavitev »izhodiščnega« stanja. Človeštvo v zadnjih desetletjih naredi vse več za porušitev tega stanja kot pa za njegovo vrnitev v tako imenovano naravno ravnovesje. Če kaj, potem pripomore k temu naš način življenja z vse krajšim rokom trajanja potrošnih dobrin. Nenazadnje tudi vrsta in narava delovnih mest. Poglejte na primer razpise za nova delovna mesta in kmalu vam bo jasno, kam plovemo z vidika naravnega ravnovesja. Večina teh je namreč povezana s potrošništvom in informacijsko tehnologijo. Že res, da nam slednja omogoča vse boljšo in natančnejše vremenske napovedi, ampak  dejstvo je, da se tudi vse manj poklicnih vremenoslovcev ozira v nebo, temveč zrejo v LCD ali plazemske zaslone. Diagonale teh so vse daljše, pa še glav nam ni treba obrniti proti nebu, čeprav imamo tudi ob lepem vremenu opravka z raznovrstnimi barvnimi odtenki modrine in oblakov.       

Barvna paleta oblakov

Tudi oblaki so različnih barvnih in senčnih odtenkov. Barvni so povezani predvsem z lego sonca in so najlepši nekaj ur po sončnem vzhodu ter nekaj ur pred njegovim zahodom. Odtenke senc lahko opazujemo predvsem sredi dneva. Senčni odtenki ali kako črni, beli oziroma sivi so oblaki, je odvisno predvsem od njihove starosti, natančneje od starosti posameznih kapljic, ki jih sestavljajo. Vodne kapljice iz katerih so, so zelo majhne, nekaj tisočkrat manjše od nam najbobolj znanih dežnih, ki imajo premer nekaj milimetrov. Za kapljice, ki gradijo oblake velja, da manjše kot so, več svetlobe odbijajo (in s tem tudi prepuščajo naprej) in obratno. Večje kapljice že vpijejo del svetlobe, zato so tovrstni oblaki temnejši. Večje kot so kapljice, starejši je tudi oblak. V kratkem življenju oblaka, ki traja od vsega nekaj minut pa do več ur, kapljice stalno rastejo,  padajo ali pa izhlapijo. Še ena možnost, da so oblaki zelo temni je njihova izjemna navpična rast. Vsak od nas se še kako boji poletnih, včasih jim pravimo kar črnih nevihtnih oblakov. Vrh takšnega oblaka je vedno najbolj bel. Vzrok ni neposredna sončna svetloba, temveč dejstvo, da so tam mlajše in torej manjše kapljice.

Miha Pavšek
eXTReMe Tracker