Od 24. februarja do 1. marca 2008 je bilo v Švici
4. Svetovno prvenstvo v tekmovalnem turnem smučanju.
Za najvišje naslove se je borilo 450 tekmovalcev iz 28 držav, slovenske barve pa jih je zastopalo pet: Jana Marinko iz Ljubljane (AO Rašica), Nejc Kuhar iz Kokre (TTSO Jezersko), Anže Šenk z Jezerskega (TTSO Jezersko), Marjan Zupančič iz Radovljice (PD Srednja vas v Bohinju) in Klemen Triler iz Naklega (PD PT Ljubljana – PS Kranj); vodja ekipe je bil Brane Žagar.
Tekmovanja so bila na območju Portes du Soleil med Švico in Francijo, visoko nad Ženevskim jezerom, na nadmorski višini do 2500 metrov, ki je zaradi sistemov žičnic zelo priljubljeno med smučarji, razgibani tereni pa so idealni tudi za turno smučanje.
Švicarski organizatorji so odlično poskrbeli tako za namestitev tekmovalcev in spremljevalcev v Champeryju in bližnjem Val d´Illez-u, kot tudi za izvedbo tekmovanj. Osrednje prizorišče je bila večnamenska dvorana Palladium, kjer je bila otvoritvena slovesnost, za tekmovalce pa je bila v tem objektu tudi kuhinja, v večernih urah pa so vsak dan v njej razglasili in nagradili zmagovalce posameznih tekmovanj.
Tekmovalci so v petih tekmovalnih dneh nastopili na dvanajstih preizkušnjah. Skupno najuspešnejša država z največ osvojenimi naslovi je Italija, sledijo Francija, Švica in Španija; Slovenija je zasedla 15. mesto.
Najuspešnejša tekmovalca prvenstva sta bila Francesca Martinelli iz Italije pri ženskah in Francoz Floret Perier med moškimi.
Slovenske uvrstitve
Tekmovanje posameznikov (single race, 96 uvrščenih tekmovalcev):
30. Anže Šenk
31. Nejc Kuhar (6. mesto med mlajšimi člani – espoir)
40. Marjan Zupančič
53. Klemen Triler
Tekmovanje štafet (uvrščenih je bilo 16):
12. Slovenija
Tekmovanje v vzponu (vertical):
Ženske (46 uvrščenih):
24 Jana Marinko
Moški (90 uvrščenih):
37. Nejc Kuhar (10. mesto med mlajšimi člani – espoir)
46. Klemen Triler
51. Anže Šenk
58. Marjan Zupančič
Tekmovanje na dolgo razdaljo - posamično (Llong Distance Individual, 87 uvrščenih):
33. Anže Šenk
36. Marjan Zupančič
45. Nejc Kuhar (9. mesto med mlajšimi člani – espoir)
Klemen Triler ni nastopil, Jana Marinko pa je odstopila.
In kako so člani slovenske reprezentance strnili svoje vtise?
Nejc Kuhar:
S posamično tekmo, kjer sem dosegel 6. mesto, sem izredno zadovoljen, to je moja najboljša uvrstitev na prvenstvih v tej disciplini. Moja paradna disciplina 'Vertical race', kjer sem prejšnja leta vedno nastopil najbolje, se mi na žalost ni izšla po pričakovanjih. Z letošnjim letom sem zaključil z nastopanji v mladinskih kategorijah in med mlajšimi člani. Mislim, da sem v vseh kategorijah postavil mejnike, ki jih bodo moji nasledniki težko popravili.
Anže Šenk:
Prvenstev se udeležujejo vedno bolje pripravljeni tekmovalci s celega sveta. V opremi je vedno manj razlik. Skrivnosti ni več. Skandinavci, ki so še dve leti nazaj le od daleč gledali naše hrbte, so se to leto redno uvrščali med prvih deset in napovedali pohod na vrh v bližnji prihodnosti. Zelo perspektiven šport nekoliko ovirajo zadnje čase bolj mile zime.
Ocenjujem, da smo na prvenstvu nastopili zadovoljivo. Sam sem zelo zadovoljen s prvim tekmovalnim dnem, nekoliko jezen pa sem na napako na štafetah, kjer sem staknil poškodbo in morda tudi zato nekoliko slabše nastopil predvsem v verticalu. Na petkovi preizkušnji v long distance sem kljub slabim razmeram prav užival. Vzel sem jo predvsem kot trening, gor kolikor gre, dol pa previdno. Na tako dolgi tekmi se nabere zanimivih pripetljajev za pripovedovanja.
Po tokratnem mojem tretjem prvenstvu, sodeloval sem le na svetovnih, upam, da se bom pripravil in udeležil tudi svojega prvega evropskega naslednje leto v Italiji.
Vzdušje v naši ekipi je bilo odlično. Če bi bili nastanjeni še v skupni sobi, bi bilo verjetno že predobro. Bili smo zanimiva druščina mlajših in nekoliko starejših, izmenjevali smo izkušnje in se učili drug od drugega. Najpomembneje pa se mi zdi, da imamo realnejšo sliko o konkurenci in še večjo željo in motivacijo za delo v naprej.
Marjan Zupančič:
Z uvrstitvami na svetovnem prvenstvu sem zadovoljen, še posebej na „long distance“, kjer sem prehitel Kuharja in bil uvrščen blizu Šenka. Bolj mi odgovarjajo daljše proge… Sicer sem pa v tem športu bolj novinec, resneje tekmujem nekako dve sezoni. Letos sem opravil le sedem treningov za tekmovalno turno smučanje, ostalo so bile kopne priprave - prej sem se bolj posvečal gorskim tekom in triatlonu. V bližnji prihodnosti me čakata Triatlon jeklenih in gorski tek 12 ur Kališča, potem pa se bom še bolj zares lotil tekmovalnega turnega smučanja; priskrbel si bom tudi boljšo, predvsem pa lažjo in s tem konkurenčnejšo opremo.
Klemen Triler:
Prvič sem se udeležil tako velikega in pomembnega tekmovanja. Sama organizacija tekmovanja me je povsem navdušila. Vse je delovalo brezhibno, tako, da nismo imeli nikjer nobenih zapletov (namestitev, hrana, priprava prog, le te so bile zelo dobro označene, mediji so bili prisotni na vsakem koraku.). Šele na prvenstvu sem občutil, kako je ta šport razvit v Evropi, predvsem v alpskih državah (Francija, Italija, Švica …). Tam je ta šport že veliko bolj uveljavljen in zaradi tega imajo boljšo organizacijo, tako pri pogojih treniranja, samo financiranje je bolj podprto, imajo kvalitetnejšo opremo, tako da se tekmovalci lahko osredotočijo samo na treniranje. Pri nas pa smo za vse kar spada k temu športu sami, oziroma smo še popolni amaterji.
Glede na to, da sem šel na to prvenstvo nepričakovano, saj sem za uvrstitev v reprezentanco izvedel šele dva tedna prej, sem lahko v celoti zadovoljen s svojimi nastopi, saj sem bil povsem neobremenjen glede rezultatov, medtem ko pa mi motivacije ni primanjkovalo. Moja kondicijska pripravljenost je bila dobra, vendar je moje smučarsko znanje skromno (spusti). Tukaj izgubljam še veliko časa. Zavedam se, da imam še nekaj rezerve tako v smučanju, v boljši opremi (lažji) in seveda v kondicijski pripravi. Upam, da se bomo na naslednje prvenstvo že lahko udeležili manj obremenjeno glede organizacije in finančnih sredstev.
Jana Marinko (mamica treh malčkov, ki ob družini najde čas tudi za tako naporen šport):
Letos sem imela nekaj časa za trening, saj delam le štirri ure na dan. Tako se da v sedmih urah, ko so otroci v vrtcu, opraviti službo in trening, kadar le ni neskončno nujnih opravkov. Trenirala sem in ko sem se testirala, sem dosegala veliko boljše čase, tudi za minuto na sto višinskih metrov. Bila sem zadovoljna s formo in ambiciozno odšla na prvenstvo. Res pa je, da sem trenirala le strmine, ki mi ležijo in ne ravnin, kjer vedno izgubljam.
Na vertical race sem startala kar pod stresom: želela sem si med prvih petnajst. Zdelo se mi je, da to pač moram doseči, če sem lansko leto na Evropskem prvenstvu zmogla na 18. mesto, ko otroci ponoči se niso spali in sem težko odhajala na trening, pa tudi čase sem imela dosti slabše. Zelo sem si želela dati vse od sebe.
Začelo se je zelo strmo, na začetku sem se držala najboljših, počutila sem se zelo dobro, si dopovedovala, da jih ne smem držati, da je predolgo, da bo itak ravnina, pa sem se jih se kar držala. Potem pa ravnina, v trenutku jih je šlo mimo osem, in se ... Na ravnini sem se počutila, tako nemočno, kar šle so … Nekaj sem jih še prehitela na naslednji strmini, potem je bila proga spet tako položna.
Ko sem prišla v cilj, sem bila razočarana. Pa vendar, proga razen obetavnega strmega začetka, ni bila na moji strani in to je pač svetovno prvenstvo. Moj nastop je bil kljub vsemu, čeprav s slabšo uvrstitvijo, boljši od lanskega in če gledam odstotke zaostanka, čisto soliden. Napredek v tem športu pa je predvsem v ženskih vrstah zelo velik. Sama sem v tem letu zelo napredovala, konkurenca – v svetovnem merilu - v tej panogi pa ravno tako.
Zdaj, ko je vse za mano in sem doma, sem zadovoljna. To je svetovno prvenstvo, 23 tekmovalk je boljših, 22 slabših, jaz spadam vmes.... Ker rada treniram, upam, da bom še kdaj tako nastopila na kakšni veliki tekmi.
Nastop slovenske reprezentance na 4. Svetovnem prvenstvu v tekmovalnem turnem smučanju so omogočili tudi: Cestno podjetje Kranj, GRS Jezersko, PD Jezersko, LIMA višinska vzdrževalna dela, Športna zveza Radovljica, PD PTT Slovenije, Občina Jezersko, Občina Radovljica, Foto BONI in drugi.
Poročilo pripravil vodja reprezentance Brane Žagar