Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Pa jo imamo, kratko in sladko, zimo namreč! Česar nismo dočakali pozimi je prišlo že kar na začetku prvega meseca spomladanskega meteorološkega trojčka.
Pa tako lepo je bilo že vse na travnikih, v gozdovih in po mestih. Poleg znanilcev pomladi smo lahko minule nenavadno tople dni videli že tudi nekatere »znanilke«, čeprav še bolj sramežljive, pa vendarle. Poleg »hladnih« popkov na vejah so namreč zabrsteli tudi posamezni »topli« popki, ki so se vso zimo skrivali pred zdaj bolj, zdaj manj diskretnimi pogledi močnejšega spola upajoč, da prehrana in pomanjkanje gibanja v tem delu leta ne bosta pustila vidnejših posledic. Žal se bodo morali ti drugi popki spet za nekaj časa umakniti v varno zavetje oblačil, pa nič zato, toplih dni bo tudi letošnjo pomlad gotovo še dovolj. Sneženja pa smo se razveselili ljubitelji smučanja in ledenih kristalčkov, saj so nam te padavine še nekoliko podaljšale belo sezono. Predvsem pa bo v prihodnjih tednih še lepši razgled iz dolin proti vrhovom oziroma iz zelenega v belo.
Spomladanski »težak«
Spomladanski sneg je precej težji od zimskega, saj lahko tehta prostorninski meter tovrstnega mokrega snega do več sto kilogramov. Tako imenovani lepljivi sneg, saj veste, ko nas zasipavajo ogromne snežne krpice, ima prav tako od 100 do 200 kilogramov, zato ni čudno, da lomi veje, ukrivlja stare in nepravilno nameščene žlebove ter nagiba neredno vzdrževane kozolce. Razliko prostorninske gostote oziroma mase na enoto prostornine občutimo predvsem pri kidanju. Medtem ko lahko zimski sneg včasih kar pomedemo izpred praga (najprej svojega, šele potem sosedovega), nam kidanje spomladanskega »težaka« lahko kaj hitro pusti posledice. Žulji še niti niso tako hudi, kot so bolečine v hrbtnih mišicah, zato v teh dneh tudi previdnost in zmernost pri uporabi lopate ne bosta odveč. V tem času je dovolj počakati nekaj ur ali pol dneva in narava kar sama opravi svoje, namreč pobere sneg. Ampak tega si ne smemo privoščiti, saj nas lahko tudi v tem času obišče »kidalni« inšpektor. Sicer pa je tovrstno početje za nekatere ena redkih priložnosti za druženje s sosedi, mimo katerih večino leta hitimo vsak po svojih opravkih, ne meneč se za sočloveka v borbi za ljubi kruhek.
Kolikor kapljic, toliko kristalčkov
Vrnimo se še malo nazaj k snegu in si oglejmo, kako je z intenziteto snežnih padavin pri nas in pretvarjanjem količine padavin v snežne »enote«. Prav spomladanska sneženja so med najbolj izdatnimi, saj je lahko urni prirastek snežne odeje tudi večji od pet centimetrov na uro. V vzpetem svetu so te vrednosti precej večje, saj znašajo tudi več kot deset centimetrov. Povedano drugače, enkrat v desetih letih se lahko v nekaterih izpostavljenih, predvsem sredo- in visokogorskih pokrajinah Slovenije (ne pozabimo na Bohinjsko in Zgornjesavsko dolino) zgodi, da imamo dnevni prirastek snežne odeje blizu ali večji od metra. V primeru močnega sneženja moramo torej računati, da se nam bo v nekaj urah udiralo do kolen in čez, zato je bolje trikrat premisliti, kako in kaj, kot pa siliti za vsako ceno naprej oziroma v dolino. Tako kot je odvisna meja sneženja med drugim od intenzivnosti padavin, to smo lahko spremljali včeraj, je zanimiva tudi pretvorba količine padavin v višino snežne odeje. Splošno pravilo je, da je snežni »pridelek« iz milimetra oziroma litra padavin na kvadratni meter en do dva centimetra visoka snežna odeja. Višina je odvisna predvsem od tega, pri kakšnih temperaturah pada sneg. Prav temperature okoli ledišča so najprimernejše za močno sneženje.
Miha Pavšek