Franci Savenc 03.03.2008 06:28 1935 0

V družbi snežne jerebice

Nedeljski dnevnik, Prosti čas: Begunjščica je mogočen greben v Karavankah, ki s svojo smerjo od vzhoda proti zahodu zapira pogled proti severu. V marsičem je podoben svojemu dvojčku, grebenu Košute, nekaj kilometrov bolj proti vzhodu.

Da bi prišli v njegovo podnožje v Begunjah, zavijemo mimo gradu Kamen do doma v Dragi, na višini 689 metrov. Tuje običajno konec poti, saj je nadaljevanje vožnje po gozdni poti prepovedano. Treba je pač iti peš, čeprav se da z vozilom priti še do Poljske planine na višini 1100 metrov.

Tuje ceste nepreklicno konec. V številnih ovinkih se markirana steza strmo dviga. Potrebno je biti pozoren, da ne zgrešimo ene od večjih znamenitosti. Nekaj deset metrov desno od markirane poti leži na tleh deblo orjaške jelke. Čeprav leži na tleh že več desetletij, je še presenetljivo dobro ohranjena. Na najdebelejšem delu je prežagana, ko pa se ji povsem približamo, lahko ugotovimo, da je bil nekdaj premer njenega debla krepko več kot en meter.

Pot se vije naravnost proti severu in ves čas po gozdu. Na piano stopimo šele tik pod Roblekovim domom. Ta stoji na skrajnem vzhodnem robu Begunjščice na višini 1657 metrov sredi pobočja. Z njega je lep razgled na Julijske Alpe in Dobrčo na zahodu in jugu. Še bolj pa nas prevzame pogled proti zahodu. To je pogled na mogočno vzhodno pleče Stola in proti severu na piramido Vrtače.

Spomladi se gola pobočja Begunjščice nad gozdno mejo spremenijo v cvetoče travnike. Zeleni travniki zažarijo v pisanih barvah. Drug za drugim si sledijo rastišča teloha, alpskih zvončkov, planik, triglavskih rož in številnih drugih alpskih cvetlic.

Roblekov dom je odprt med planinsko sezono od pomladi do jeseni, pozimi pa le v lepem vremenu ob koncu tedna. Predvsem v mesecih aprilu in maju je vredno nadaljevati pot še do vrha Begunjščice (2060 metrov), do koder je še kakšno uro hoda. Na njenih širnih travnatih pobočij živijo namreč snežne jerebice. To neverjetno plašno ptico lahko v drugih mesecih leta vidimo bolj ali manj le po naključju, ko je srečanje presenečenje za oba. V maju je drugače. To je čas ljubljenja, ko ptice pozabijo na nevarnost in previdnost. Z veliko potrpežljivosti si lahko ogledamo to redko in ogroženo gorsko ptico.